Število registriranih brezposelnih v Slovenji je marca drugi mesec zapored upadlo in doseglo najnižjo raven doslej. Uradno je bilo brez dela 50.327 ljudi.

Brezposelnost se je ponovno znižala po vsej državi

Tako kot februarja se je tudi marca brezposelnost na mesečni ravni zmanjšala v vseh območnih službah zavoda, najbolj v službi Ptuj, za 13,5 odstotka. Sledile so službe Murska Sobota (–10,2 odstotka), Maribor (–7,0 odstotka), Koper (–6,9 odstotka), Velenje (–6,4 odstotka), Kranj (–6,2 odstotka), Celje (–5,3 odstotka), Nova Gorica (–5,3 odstotka), Ljubljana (–4,0 odstotka), Trbovlje (–3,5 odstotka), Sevnica (–3,1 odstotka) in Novo mesto (–2,7 odstotka). Na letni ravni ima še vedno največji upad območna služba Trbovlje (–25,1 odstotka) in najmanjšega služba Novo mesto (–8,4 odstotka).

Marca 2023 19,3 % manj registriranih brezposelnih kot marca 2022

Konec marca 2023 je bilo na območju Območne službe Maribor (Upravne enote: Lenart, Maribor, Pesnica, Ruše, Sl. Bistrica) registriranih 6.718 brezposelnih oseb, kar je za 1.602 osebi. V primerjavi s predhodnim mesecem se je registrirana brezposelnost znižala za 503 osebe oz. 7,0 %.

V obdobju od januarja do marca 2023 se je v evidenco brezposelnih na novo prijavilo 2.714 oseb, kar je za 3,6 % več kot v enakem obdobju lani. Med njimi je bilo: 206 iskalcev prve zaposlitve, 15 oseb, ki so delo izgubile zaradi stečaja oz. likvidacije podjetja, 535 oseb, ki so bile opredeljene kot presežni delavci, in 1.421 oseb, ki jim je izteklo delovno razmerje za določen čas.

Povprečni čas brezposelnosti oseb je bil konec marca 27,6 meseca (v Sloveniji 28,9 meseca). Povprečna višina bruto izplačanega denarnega nadomestila je znašala 848,68 € (v Sloveniji 819,05 €).

Več kot polovica delodajalcev se spopada s pomanjkanjem kadra

S pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev se je v preteklih šestih mesecih spopadala več kot polovica delodajalcev. V skupini velikih delodajalcev se jih je s pomanjkanjem ustreznih kadrov srečevalo več kot 80 %.

Delodajalci, med katerimi je bilo največ delodajalcev iz predelovalnih dejavnosti, gradbeništva ter zdravstva in socialnega varstva, so marca mariborskemu zavodu sporočili 5.075 prostih delovnih mest. Med temi je bilo največ povpraševanja po naslednjih poklicih: varilci ipd. (403), elektroinštalaterji (205), čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah (183), orodjarji ipd. (160), prodajalci (142), pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij (139), visokošolski učitelji in sodelavci na visokošolskih zavodih (124), strokovni sodelavci za zdravstveno nego (121), vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev (118), delavci za preprosta dela v predelovalnih dej., d. n. (117), monterji in serviserji vodovodnih, plinskih inštalacij in naprav ipd. (108), natakarji (105), zidarji ipd. (102), kuharji (95), poklici za zdravstveno in socialno oskrbo na domu (93).

Vključevanje v ukrepe Aktivne politike zaposlovanja

V obdobju od januarja do marca 2023 je bilo v ukrepe Aktivne politike zaposlovanja vključenih 474 oseb, med njimi 167 v ukrep Usposabljanje in izobraževanje, 48 v ukrep Spodbude za zaposlovanje, 259 v ukrep Kreiranje novih delovnih mest. Na mariborski območni enoti zavoda za zaposlovanje se v zadnjih mesecih dejavno ukvarjajo s programom Hitrejši vstop mladih na trg dela, v sklopu katerega se spodbuja zaposlitev oseb, ki so mlajše od 26 let. Zavod program spremlja ves čas izvajanja. Gre za subvencionirana zaposlovanja v gospodarskih družbah za nedoločen čas. Zavod osebe spremlja tudi po zaključku izplačevanja subvencije in izvaja analize. Spodbuden je podatek, da osebe, ki so vključene v subvencionirane ukrepe za spodbujanje zaposlovanja, zaposlitev obdržijo v 80 % do 90 %.

Kaj nas čaka?

Kot kažejo rezultati najnovejše raziskave Napovednik zaposlovanja, so obeti delodajalcev glede gibanja zaposlenosti v prvi polovici leta 2023 v Sloveniji pozitivni. Anketo na Zavodu opravljajo dvakrat letno. Napovedujejo 2,6-odstotno rast števila zaposlenih in predvidevajo približno 36.300 zaposlitev. Po drugi strani se večajo neskladja na trgu dela in težave delodajalcev z iskanjem kadra. Tako kažejo rezultati najnovejše raziskave Napovednik zaposlovanja, v kateri je oktobra in novembra 2022 sodelovalo več kot 2.800 delodajalcev z desetimi ali več zaposlenimi iz vse Slovenije. Najpozitivnejše napovedi glede gibanja zaposlovanja so v gradbeništvu, gostinstvu, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih ter v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih.

V prihodnji polovici leta bodo najpogosteje iskani:

• delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih,
• varilci,
• vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev,
• zidarji,
• prodajalci,
• natakarji,
• skladiščniki,
• kuharji,
• čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih … in
• orodjarji.

Podatki kažejo, da se neskladja na trgu dela poglabljajo, težave delodajalcev z iskanjem kadra so vse pogostejše. Dobra polovica delodajalcev (53,9 %) v prihodnje pričakuje težave z iskanjem kadra. Najbolj zaskrbljeni so delodajalci iz gostinstva ter zdravstva in socialnega varstva: skoraj tri četrtine jih v prihodnosti pričakuje težave z iskanjem kadra.