Razvoj in rast podjetja včasih zahtevata statusno-pravne prilagoditve. Gre za razloge precej praktične narave, nasledstvo in pravično razdelitev premoženja med naslednike, razpršitev tveganja, smiselno razdelitev glede na operativne dejavnosti v podjetju, delitev tveganja med dejavnostmi, delitev podjetja pred prodajo deležev in druge razloge.

Pravni vidik

Podlago za delitev podjetij (kapitalskih družb) najdemo v 623. členu Zakona o gospodarskih družbah – 1 (ZGD – 1). Ta opredeljuje, da je podjetje dopustno in mogoče deliti na več različnih načinov.

• Razdelitev se opravi s hkratnim prenosom vseh delov premoženja prenosne družbe, ki z razdelitvijo preneha, ne da bi bila opravljena njena likvidacija na nove kapitalske družbe (razdelitev z ustanovitvijo) ali prevzemne kapitalske družbe (razdelitev s prevzemom).
• Oddelitev se opravi s prenosom posameznih delov premoženja družbe, ki z oddelitvijo ne preneha na nove družbe (oddelitev z ustanovitvijo) ali na prevzemne družbe (oddelitev s prevzemom).
• Izčlenitev se opravi s prenosom vseh ali posameznih delov premoženja prenosne družbe, ki z izčlenitvijo ne preneha, na nove družbe, ki se ustanovijo zaradi izčlenitve (izčlenitev z ustanovitvijo novih družb), ali prevzemne družbe (izčlenitev s prevzemom).

Pri razdelitvi in oddelitvi se družbenikom ali delničarjem prenosne družbe zagotovijo delnice ali poslovni deleži (v nadaljnjem besedilu tega oddelka: deleži) nove ali prevzemne družbe. Pri izčlenitvi se deleži nove ali prevzemne družbe zagotovijo prenosni družbi.

Z delitvijo preidejo na novo ali prevzemno družbo del premoženja prenosne družbe, določen z delitvenim načrtom, ter pravice in obveznosti prenosne družbe v zvezi s tem premoženjem. Nova ali prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s tem premoženjem, katerih subjekt je bila prenosna družba. V praksi to pomeni, da novi ali prevzemni družbi ni treba na novo sklepati pogodb in zavezujočih dogovorov, vendar imajo partnerji, financerji in drugi, katerih pravni interes je zaradi delitve prizadet, pravico biti obveščeni o delitvi in od katere koli družbe, ki je bila udeležena pri delitvi, zahtevati pojasnila o dodelitvi posameznih delov premoženja ali obveznosti.

Pri delitvi je treba razumeti še, da so za vse obveznosti družbe, ki so nastale do vpisa delitve v register, poleg družbe, ki ji je v delitvenem načrtu dodeljena obveznost, kot solidarni dolžniki odgovorne vse druge družbe, ki so udeležene pri delitvi, in sicer vsaka do višine vrednosti premoženja, ki ji je bilo dodeljeno v delitvenem načrtu, zmanjšane za obveznosti, ki so ji bile dodeljene v delitvenem načrtu.

Davčni vidik

Delitev podjetij je z davčnega vidika treba opazovati z vidika družbenikov, podjetja, ki je predmet delitve – prenosne družbe in družb, na katere se delitve opravljajo. Lepota navedenih delitev je v njihovi tako imenovani davčni nevtralnosti. Kar pomeni, da če delitev izpolnjuje določena merila, na strani družbe, družbenikov ali novih družb ne nastanejo davčne obveznosti oz. se te davčne obveznosti lahko odložijo.

Oprostitev plačila davka na dobičke iz prenesenih sredstev ter obveznosti in nepriznavanje izgub iz prenosa tega premoženja učinkuje na prenosni družbi tako, kot da prenosa sploh ne bi bilo. Odlog plačila davka v zvezi s prenesenim premoženjem pomeni, da je oprostitev plačila davka začasna. Plačilo davka se opravi v breme prevzemnih družb takrat, ko se s sredstvi ali obveznostmi opravi nadaljnja transakcija (npr. prodaja).

Pomembnejši pogoji za uveljavljanje te davčne nevtralnosti so:

• pravočasna in pravilna priglasitev davčnemu organu,
• družbenik lahko ugodnosti (odlog ugotavljanja davčne obveznosti) uveljavlja samo, če sta prenosna in prevzemna družba rezidenta Slovenije oz. rezidenta države EU in če je sam rezident Slovenije;
• obrat – ZDDPO ureja obdavčitev pri delitvah, pri čemer je treba biti pozoren na to, da se za delitev po tem zakonu šteje samo delitev, ki je skladna z ZGD-1 in če gre za razdelitev, oddelitev oz. izčlenitev enega ali več obratov prenosne družbe. Pri čemer je za obrat možno šteti enoto, ki tvori neodvisno poslovanje, torej je zmožna poslovati kot samostojno podjetje (stand alone);
• prenosna in družbe, na katere se izvede delitev, morajo ohraniti enak davčni položaj (tudi v povezavi z DDV).

Zakaj, kdaj in katero vrsto delitve je smiselno opraviti?

Za delitev podjetja (kapitalske družbe) se podjetniki odločajo iz zelo različnih razlogov. Navajamo nekaj v praksi videnih primerov delitve podjetij.

1. Programer je začel opravljanje dejavnosti sam. Ker je kakovostno in uspešno delal, je vsakoletno ustvarjal presežke, ki jih je kumuliral na podjetju. Dobičkov si ni izplačeval, presežke je investiral v nepremičnine, ki se oddajajo, in vrednostne papirje. V podjetju je kasneje dodatno zaposlil več mladih programerjev, ki so izrazili željo po stimulativnem nagrajevanju, morda celo solastništvu. Če bi sodelavce lastniško vključil v trenutno podjetje, bi ti postali družbeniki v podjetju, ki ima v lasti nepremičnine in vrednostne papirje, ki izhajajo iz podjetnikovega preteklega dela. Zato se odloči izvesti oddelitev z ustanovitvijo. Oddeli se bodisi dejavnost oddajanja v najem in naložbena dejavnost ali dejavnost programiranja. Na družbi, ki po delitvi opravlja dejavnost programiranja, se lahko po zaključenem postopku vključijo novi družbeniki, ne da bi to imelo vpliv na drugo družbo, ki ima v lasti nepremičnine in vrednostne papirje.
2. Uspešen frizerski salon, z izpostavami po vsej Sloveniji, začne z zastopanjem in distribucijo frizerskih in kozmetičnih izdelkov perspektivne blagovne znamke. Dejavnost zastopanja in distribucije se skozi čas pomembno poveča, obenem je v tej dejavnosti treba zagotoviti visoko raven obratnega kapitala zaradi ohranjanja zahtevane ravni zalog. Kljub uspešnemu delovanju se poraja vprašanje o tveganosti druge dejavnosti. Zaradi tega se lastniki odločijo oddeliti dejavnost zastopanja in distribucije na novo družbo, v kateri obdržijo enaka kapitalska razmerja (deleže), kot so jih imeli v osnovni družbi. Osnovna družba po oddelitvi opravlja dejavnost frizerskih salonov, nova (oddeljena) družba pa dejavnost distribucije frizerskih in kozmetičnih izdelkov.
3. Lastnik podjetja, ki deluje v kovinskopredelovalni dejavnosti, želi prenesti dejavnost na otroke (družinsko nasledstvo). Ker je podjetje v preteklosti raslo in se razvijalo, so investirali tudi v sodobne proizvodne hale in pisarniške prostore ter druge nepremičnine, namenjene oddajanju. Lastnik bi si želel zagotoviti finančno varnost tudi po izstopu iz družbe, zato se odloči za oddelitev z ustanovitvijo tako, da na osnovni družbi zadrži kovinskopredelovalno dejavnost, na novo družbo pa prenese nepremičnine. V novi družbi ohrani enak delež, kot ga ima v osnovni družbi. V drugem koraku osnovno podjetje, na katerem se še naprej opravlja dejavnost, neodplačno prenese na otroke, a ohrani lastništvo v družbi, ki upravlja in oddaja nepremične. S tem je lastnik ohranil del premoženja in si zagotovil dohodke iz najemnine.