5. julija, 2022

SRIPT: Turistični potencial dediščine podzemnih arhitektur v Sloveniji

Vsi, ki delamo s kulturno dediščino, se dobro zavedamo, da pomen, spoštovanje in razumevanje kulturne dediščine med širšimi javnostmi niso nujno samoumevni in predpostavljeni – so pridobljeni, vzgojeni, izurjeni. So rezultat kulturne vzgoje, socializac …

Piše: Maja Vintar

Vsi, ki delamo s kulturno dediščino, se dobro zavedamo, da pomen, spoštovanje in razumevanje kulturne dediščine med širšimi javnostmi niso nujno samoumevni in predpostavljeni – so pridobljeni, vzgojeni, izurjeni. So rezultat kulturne vzgoje, socializacije in kontinuiranega dela družbenih, dediščinskih akterjev.

Čeprav so dediščinski akterji vedno bili vir podatkov, informacij in narativov, digitizacija (zapisovanje kulturne dediščine v digitalne formate) in digitalizacija (uporaba novih digitalnih poslovnih procesov za upravljanje in predstavljanje digitalizirane kulturne dediščine) odpirata številne nove priložnosti in pričakovanja.

Rovi Tezno so zato postali del raziskovalno-razvojnega projekta SRIPT: Turistični potencial dediščine podzemnih arhitektur v Sloveniji. Cilj projekta je izdelava raziskovalno-razvojne naloge, ki združuje multidisciplinarni pristop raziskave in analize kulturne dediščine podzemnih arhitektur, analize njihovega turističnega potenciala v okviru oblikovanja enotne blagovne znamke ter možnosti digitalizacije kulturne dediščine. Podzemne arhitekture so objekti, ki so delo človeških rok. Mednje štejemo rove, zaklonišča, rudnike, vodovodne sisteme idr. Slovenija razpolaga s številnimi podzemnimi objekti, ki so v večini primerov neizkoriščeni ali delno izkoriščeni v turistične namene, zato obstaja potreba po vseslovenskem poslovnem modelu, ki bi dediščinski potencial podzemnih arhitektur opredelil kot tržni potencial, v odnosu z uporabniki in s sodobnimi standardi trajnostnega in butičnega turizma. V konzorciju smo se združile arhitekture iz celotne Slovenije:

  • Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG),
  • Zavod za turizem Maribor – Pohorje,
  • Ekonomska fakulteta, UNI LJ,
  • Cona Tezno d. o. o. (Rovi Tezno),
  • Arctur d. o. o.,
  • Zavod za turizem in kulturo Kranj (rovi Kranj),
  • Razvojni center Srca Slovenije d. o. o. (rudnik Sitarjevec),
  • Zavod Kozjanski park (repnice na Bizeljskem),
  • Zavod Poljanska dolina (Rupnikova linija),
  • Regionalna razvojna agencija Posavje (Rudnik Senovo),
  • Zeleni Kras (utrdba Sv. Primož).

3D-izmera Rovov Tezno

Vendar nas je sodelovanje peljalo tudi dalje. Zavod za gradbeništvo Slovenije je v okviru projekta v rovih izvedel projektno nalogo, ki je vključevala še izvedbo 3D-izmere podzemne arhitekture. Dr. Mateja Golež in dr. Rok Vezočnik sta v rovih z metodo terestričnega laserskega skeniranja (TLS) izvedla meritve v obsegu 1300 m dolžine rovov, z namenom natančne izmere geometrije rovov za potrebe upravljanja podzemnega objekta in nadgradnje turistične ponudbe v Coni Tezno. Ta instrument je poleg 3D-izmere geometrije rovov omogočil tudi fotografiranje trenutnega stanja na posameznih stojiščih instrumenta. Izmera se je izvedla na 44 stojiščih. Na vsakem stojišču je bila izbrana enaka prostorska ločljivost, in sicer 6 mm na desetih metrih. Končni rezultat izmere je predstavljen v obliki točkovnega modela (oblaka točk), ki vsebuje nekaj več kot 260 milijonov točk.

Rezultat izmere TLS je zato primeren ne samo za predstavitvene namene, ampak lahko služi tudi kot vir za morebitno posodobitev obstoječe tehnične dokumentacije tega podzemnega objekta. Posnete HDR-fotografije predstavljajo trenutno realno situacijo v rovih, v končni oblak točk je možno tudi kasneje vključiti dodatne, kakovostnejše fotografije raznih vsebin, ki so zanimive bodisi z restavratorskega ali turističnega vidika.

Tlorisni in perspektivni pogled na končni rezultat TLS-izmere, pri čemer barva nakazuje relativno višino