Organizacija so ljudje in tega so se prvi začeli zavedati psihologi pred več kot stoletjem. V času industrializacije so v vrsti eksperimentov v tovarnah ugotovili, da na storilnost delavcev v veliko večji meri vplivajo odnosi, vodenje in počutje na delovnem mestu kot objektivni dejavniki, kot so delovni pogoji in oprema.

Za napredek je treba storiti prvi korak in v organizaciji to pomeni ugotoviti obstoječe stanje, da lahko nato naredimo spremembe v želeno smer. Najučinkovitejše orodje je meritev organizacijske klime.

Organizacijska klima je širok pojem, ki predstavlja občutek zaposlenih o organizaciji ter se nanaša na organizacijske sisteme, sisteme vodenja, delo in kakovost, razvojno orientacijo ter pripadnost. Odraža se v odnosu zaposlenih do dela, organizacije dela, odnosov in sistemov nagrajevanja ipd. Organizacijska klima izraža ujemanje med tistim, kar ljudje pričakujejo, in tistim, kar dejansko dobijo. Razumemo jo lahko tudi kot ozračje v organizaciji, ki je posledica delovanja različnih dejavnikov tako iz preteklosti kot sedanjosti, širšega in ožjega okolja. Ti dejavniki vplivajo na vedenje ljudi v podjetju in zaradi njih se podjetja med seboj razlikujejo. Med te dejavnike lahko na primer štejemo organizacijsko kulturo (ki predstavlja prepričanja in vrednote zaposlenih v organizaciji), dejavnosti vodstva organizacije itd. Organizacijska klima tako vključuje individualno vedenje, motivacijo, vloge, skupinsko dinamiko ter je pod vplivom čustev, vrednot, stališč in pričakovanj zaposlenih. Pozitivna organizacijska klima se povezuje z večjim zadovoljstvom zaposlenih ter večjo zavzetostjo in produktivnostjo na delovnem mestu.

Kaj meri organizacijska klima?

Raziskovanje organizacijske klime v podjetju je namenjeno opisu doživljanja in vedenja zaposlenih ter omogoča celosten pogled na problematiko zadovoljstva zaposlenih v podjetju. Evalvacija rezultatov raziskovanja omogoča identifikacijo priložnosti za razvoj, na temelju katerih načrtujemo spremembe in strategije razvoja. Pomembno je upoštevati različne vidike zaposlenih glede na njihovo delovno mesto in demografske dejavnike. Zaposleni imajo s sodelovanjem v raziskavi možnost na anonimen način izraziti svoje mnenje o zaposlitvi, medtem ko povratna informacija delodajalcu pomaga pri implementaciji potrebnih sprememb oziroma ukrepov, ki pozitivno vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih in posledično na učinkovitost podjetja.

Da bi se pravočasno izognili nizki stopnji motiviranosti, slabi klimi in nezadovoljstvu zaposlenih, bi morali vsaj enkrat letno izvajati merjenje organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih. Na temelju analize rezultatov je treba sprejeti ukrepe na področjih, ki jih zaposleni doživljajo kot kritična.

Področja meritve organizacijske klime:

• nagrajevanje,
• motiviranje,
• odnos do kakovosti in količine dela,
• inovativnost in samoiniciativnost,
• razvoj kariere in napredovanje,
• izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje,
• kakovost medsebojnih odnosov,
• interno komuniciranje,
• razumevanje in udejanjanje razvojne strategije,
• vodenje,
• organiziranost,
• pripadnost organizaciji,
• uspešnost in učinkovitost.

Pomembno je meriti tudi zadovoljstvo in zavzetost zaposlenih

Skupaj z organizacijsko klimo se v podjetju merita tudi zavzetost in zadovoljstvo zaposlenih. Zavzeti zaposleni so ključ do uspeha podjetja. Le z njimi lahko slednje stopi iz množice ter z višjo stopnjo inovativnosti in produktivnosti prehiti konkurenco.

• Zadovoljstvo zaposlenih je eden izmed ključnih dejavnikov za uspešno delovanje podjetja. Zadovoljni in motivirani zaposleni svoje delo opravljajo kakovostno, prav tako so tudi bolj produktivni, kar pripomore k uspešnosti podjetja. Za vzdrževanje zadovoljstva zaposlenih je pomembno, da podjetje izkazan trud zaposlenega ustrezno nagradi in tako pripomore k delovni motivaciji zaposlenega.
• Zavzetost zaposlenih prav tako predstavlja pomemben dejavnik uspešnosti podjetja, medtem ko ga označuje visoka raven energije, predanosti in vpletenosti v delovno dejavnost. Zavzeti zaposleni dela ne vidijo kot breme, temveč jim le-to predstavlja izziv. Označujeta jih zadovoljstvo na delovnem mestu in ponos, da so del organizacije, verjamejo tudi, da njihov delodajalec ceni to, kar počnejo. Zavzeti zaposleni je bolj produktiven in pripaden organizaciji ter v manjši meri doživlja stres.

RAZVOJ ORGANIZACIJSKE PSIHOLOGIJE

Pomemben zgodovinski korak za organizacijsko psihologijo predstavljajo študije Hawthorne, ki so potekale v dvajsetih letih prejšnjega stoletja v istoimenski tovarni in kot take predstavljajo začetek razumevanja in pomena odnosov med zaposlenimi in menedžmentom, socialnih veščin, vodenja in delovne morale.

Znanstveniki so, v želji po izboljšanju produktivnosti delavcev, raziskovali vpliv osvetljenosti delovnih prostorov na produktivnost, misleč, da bo boljša osvetljenost vplivala na boljšo produktivnost. Če na kratko povzamem rezultate, so le-ti pokazali, da osvetljenost ni imela pomembnega vpliva na produktivnost.

Nekaj let po zaključku študij je Henry A. Landsberger prvi uporabil izraz »učinek Hawthorne«, ki opisuje spremembo vedenja pri nekaterih posameznikih kot posledico dejstva, da so opazovani. Ta učinek torej predvideva, da osebe spremenijo svoje vedenje, ker vedo, da sodelujejo v eksperimentu in da so opazovani. Učinek Hawthorne in z njim povezane študije razkrivajo odnos med produktivnostjo in observacijo ter so kot take pomembne za razvoj organizacijske psihologije, saj nam podajajo vpogled v vedenjske vzorce v organizaciji. Pomembno je omeniti tudi, da se po preteku observacije, torej po zaključku eksperimenta, stanje velikokrat vrne v prvotno, kar je pomembno pri razumevanju delovanja posameznika znotraj organizacije.

Zakaj meriti organizacijsko klimo?

Organizacijska klima kot psihološka izgradnja sistema zahteva posebno previdnost. Razvoj želene organizacijske klime je dolgotrajen proces, medtem ko lahko ustvarjeno klimo le z eno napačno odločitvijo zelo hitro porušimo. Skladno s poslanstvom in vizijo organizacije je treba ustvariti in gojiti primerno organizacijsko klimo v podjetju, zato je ključnega pomena za vsako organizacijo, da redno izvaja raziskovanje organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih v podjetju. Merjenje organizacijske klime je torej diagnostično sredstvo, ki nam pomaga pri usmerjanju pozornosti na področja, ki jih zaposleni zaznavajo kot kritična, ter služi kot kompas za delo v prihodnje. Z meritvami organizacijske klime se več let ukvarjamo tudi v podjetju EVRA.