5. julija, 2022

Povzetek bistvenih sprememb Zakona o dohodnini z novelo Zdoh-2Z

Državni zbor je 11. marca 2022 sprejel spremembe Zakona o dohodnini (novela ZDoh-2Z). Zakon je začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS (22. 3. 2022) in se uporablja za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2022. Zakon tore …

Piše: Marko Wolf, Targo finance

Državni zbor je 11. marca 2022 sprejel spremembe Zakona o dohodnini (novela ZDoh-2Z). Zakon je začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS (22. 3. 2022) in se uporablja za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2022. Zakon torej velja tudi za nazaj od začetka tega leta. V članku bomo na kratko opisali poglavitne spremembe.

 

Spremembe pri povišanju splošne olajšave

Uvaja se postopno dvigovanje splošne olajšave, ki se bo v triletnem prehodnem obdobju postopoma dvigovala v letu 2022 na 4.500 EUR, vse do olajšave v znesku 7.500 EUR v letu 2025.

V praksi to pri enakih dohodkih poenostavljeno pomeni nižjo davčno osnovo in manj plačanega davka, od plače pa bi tako moralo ostati nekaj več kot sedaj. Na tem mestu velja omeniti še uvedbo dodatne olajšave v višini 1.500 EUR letno za rezidenta po dopolnjenem 70. letu starosti in rezidenta, ki v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami prostovoljno in nepoklicno opravlja operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči že deset let in je zabeležen v ustrezni evidenci.

 

Spremembe lestvice za odmero dohodnine

Najvišji dohodninski razred bo sedaj obdavčen z nekoliko znižano stopnjo obdavčitve, saj se bo v tem razredu stopnja obdavčitve znižala s sedanjih 50 % na 45 %. Že za leto 2022 se bodo s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin uskladile tudi davčne osnove in temu primerno izračunali zneski dohodnine.

 

Spremembe pri ugodnostih pri določanju bonitet iz dohodka iz zaposlitve

Novela zakona predpisuje, da če delodajalec zagotovi delojemalcu osebno motorno vozilo na električni pogon za zasebne namene, je vrednost bonitete nič. Spremembe glede bonitet so tudi v primerih, ko pod določenimi pogoji delodajalec (gospodarska družba) delojemalcu zagotovi pravico do nakupa oziroma pridobitve delnic ali deležev v tej gospodarski družbi ali tej družbi nadrejeni družbi. V takšnih primerih je vrednost bonitete 65 % vrednosti teh deležev ob ustreznem vrednotenju.

 

Spremembe pri izplačilu poslovne uspešnosti

Izplačilo poslovne uspešnosti je še vedno vezano na merilo poslovne uspešnosti, vendar se ne obravnava več kot del plače za poslovno uspešnost po Zakonu o delovnih razmerjih. To plačilo se namreč po spremembi zakonodaje lahko obravnava po tej točki tudi, če je izplačano v denarju ali v ugodnosti v naravi (na primer v obliki delnic). Ostaja tudi pogoj, da mora biti pravica do izplačila poslovne uspešnosti opredeljena v kolektivni pogodbi oziroma v splošnem aktu delodajalca. Prav tako ne bo več pogojeno dosedanje enkratno izplačilo plačila za poslovno uspešnost v posameznem davčnem letu.

Glede višine neobdavčenega dela se spreminja višina neobdavčenega dela tako, da se upošteva, kar je za zavezanca ugodneje, do višine:

– 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji oziroma,

– 100 % povprečne mesečne plače delavca, vključno z nadomestili plače, izplačanih za zadnjih 12 mesecev, pri delodajalcu.

Ohranja se torej zmanjšanje v splošni višini 100 % povprečne plače zaposlenih v Sloveniji, dodaja pa se možnost zmanjšanja do višine 100 % povprečne mesečne plače delavca, vključno z nadomestili plače, izplačanih za zadnjih 12 mesecev pri delodajalcu, če je to za zavezanca ugodneje. Pri izračunu mesečnega povprečja se upoštevajo vse plače in nadomestila plače, izplačana za to obdobje pri delodajalcu.

 

 

 

Spremembe pri razbremenitvi dohodkov iz oddajanja premoženja v najem in dohodkov iz kapitala

Pri obdavčitvi odsvojitve kapitala je bila uvedena sprememba skrajšanja obdobja, ko se davek ne plača več. Spremenjeno je, da se iz dosedanjega obdobja 20 let davek ne plača več od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi kapitala že po 15 letih imetništva. Prav tako se od 1. januarja 2022 naprej kot dividenda več ne obdavčuje izplačana vrednost delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe.

Poleg skrajšanja obdobja obdavčenja se spreminjajo tudi stopnje dohodnine od dohodka iz kapitala (to velja tako za obresti, dividende kot dobiček iz kapitala). Stopnja dohodnine se znižuje s sedanjih 27,5 % na 25 % od doseženega dobička. Stopnja dohodnine od dobička iz kapitala se znižuje vsakih pet let imetništva kapitala na naslednji način:

– do dopolnjenih pet let imetništva kapitala: 25 %,

– po dopolnjenih petih letih imetništva kapitala: 20 %,

– po dopolnjenih desetih letih imetništva kapitala: 15 %,

– po dopolnjenih petnajstih letih imetništva kapitala: 0 %.

 

Možnost izbire načina obdavčitve

Z dopolnitvijo Zakona o dohodnini se zavezancu daje možnost lastne odločitve, da se njegovi dohodki iz kapitala in dohodki iz oddajanja premoženja v najem obdavčijo z dohodnino skupaj z vsemi dohodki fizičnih oseb, ki se vštevajo v letno davčno osnovo ali se dohodki iz kapitala obdavčijo cedularno, torej dokončno, nevezano na dohodninsko lestvico. V prvem primeru to pomeni, da se v davčno osnovo v takem primeru vštevajo dohodek iz zaposlitve, dohodek iz dejavnosti (razen dohodka iz dejavnosti, če se davčna osnova od tega dohodka v davčnem letu ugotavlja na temelju dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov), dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ter iz prenosa premoženjske pravice in drugi dohodki. Obdavčitev od ugotovljene davčne osnove se nato opravi po progresivnih davčnih stopnjah iz dohodninske lestvice in ob upoštevanju davčnih olajšav.

 

Ob tem opozarjamo, da se zavezanec ne more odločiti, da se le nekateri njegovi dohodki iz kapitala oziroma iz oddajanja premoženja v najem obdavčijo z dohodnino na prej omenjeni način (sintetično), medtem ko drugi ostanejo obdavčeni z dohodnino po proporcionalni stopnji kot končnim davkom.

 

Spremembe pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem

Delež priznanih normiranih stroškov pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem se spreminja s sedanjih 15 % na 10 % od dohodka, doseženega z oddajanjem premoženja v najem. Hkrati se znižuje stopnja dohodnine od takih dohodkov s sedanjih 27,5 % na 15 %. Dohodnina od dohodka iz oddajanja premoženja v najem se tako od 1. januarja 2022 dalje izračuna in plača od davčne osnove po 15-odstotni stopnji.

 

Sprejetih je bilo tudi nekaj sprememb pri razbremenitvi dohodkov iz dejavnosti, ki so zajete v Zakonu o dohodnini. Na tem področju so bistvene spremembe zlasti glede olajšav za donacije in zaposlovanje, povišanje olajšav za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju ter novih olajšavah za vlaganja v digitalno preobrazbo in zeleni prehod, ki naj bi bile upravičene do 40 % vlaganj.