IZ PRAKSE ZA PRAKSO
Pogovarjali smo se z Andrejko Grlić, dolgoletno glavno tržno inšpektorico, ki je pred kratkim stopila na samostojno poslovno pot. Kakšni so vaši trenutni poslovni izzivi? Ko sem prejela vašo prošnjo za intervju, sem najprej pomislila, da ni mini …
Pogovarjali smo se z Andrejko Grlić, dolgoletno glavno tržno inšpektorico, ki je pred kratkim stopila na samostojno poslovno pot.
Kakšni so vaši trenutni poslovni izzivi?
Ko sem prejela vašo prošnjo za intervju, sem najprej pomislila, da ni minilo veliko časa od mojega zadnjega srečanja s podjetniki v Poslovni coni Tezno, ko smo se v prijetnem vzdušju pogovarjali o pristojnostih tržnega inšpektorata in na kaj morajo biti podjetja pozorna ob obisku inšpektorjev. Čas res beži, to je bilo septembra 2019, skoraj pred tremi leti. V tem času se je marsikaj spremenilo. Ob zadnjem srečanju s podjetniki PC TEZNO sem bila še v vlogi glavne tržne inšpektorice, sedaj sem z vami kot samostojna podjetnica, ki vodi AG Izobraževanje. V letih 2020–2021 nas je doletela epidemija, ki je vplivala na vse pore življenja. Podjetja so bila postavljena pred nove izzive, kako zagotoviti poslovanje, ohraniti delovna mesta, zadržati konkurenčnost, zagotoviti varnost zaposlenim. Izzivi so bili tudi v zasebnem življenju, delo od doma, šolanje otrok od doma, sestanki na daljavo. Ne nazadnje je epidemija vplivala tudi na obseg in vrste inšpekcijskih postopkov. Glede na dejstvo, da skoraj dve leti inšpekcije niso izvajale »normalnih« inšpekcijskih nadzorov, saj so bili nadzori usmerjeni predvsem na področje preprečevanja širjenja koronavirusa zaradi epidemije, t. i. nadzori PCT-pogojev, kjer so se večinoma izrekala ustna opozorila, bo čas, ki prihaja za marsikaterega podjetnika še posebej stresen. Inšpekcije bodo začele reševati stare prijave in posvetile se bodo tudi nadzorom, ki so jih imele načrtovane za preteklo obdobje, a jih niso izvedle zaradi Covida. Podjetja so pozabila, na kaj vse morajo biti pozorna. »V svoji dolgoletni karieri tržne inšpektorice, od tega skoraj 15 let na čelu tržnega inšpektorata, sem dobro spoznala poslovanja podjetij in tudi to, s kakšnimi težavami se podjetja srečujejo.« »Vedno sem se trudila ovreči mit, da so podjetniki tisti, ki goljufajo.«
Kaj bi svetovali podjetjem v PC Tezno?
Podjetja načeloma želijo poslovati pošteno in zakonito. Vendar morda ne poznajo zakonodaje oziroma se ne znajdejo v morju predpisov, ki so roko na srce pogosto zelo nejasno napisani. Podjetnikom in obrtnikom je težko priti do dodatnih informacij, ki jih potrebujejo, da bi se v danem položaju odločili pravilno. To velja zlasti za mala podjetja, obrtnike, ki nimajo za seboj celega štaba pravnikov in svetovalcev za vsako področje posebej, kot je to praksa pri velikih podjetjih. Kot glavna tržna inšpektorica sem se vedno z veseljem odzivala na vabila za sodelovanje v televizijskih in radijskih oddajah, okroglih mizah, kjer sem se trudila na preprost in vsem razumljiv način pojasniti, kako postopati, ko se podjetnik ali potrošnik znajde v dilemi. Še danes, čeprav teče že drugo leto, ko nisem več zaposlena na tržnem inšpektoratu, me ljudje prepoznajo in povedo, kako so jim koristili moji nasveti in da jih pogrešajo. In to je bil tudi razlog, da sem se odločila svojo poklicno pot nadaljevati na področju inšpekcij. Ker nisem več zaposlena na inšpekcijah, imam sedaj priložnost, da svoje znanje in izkušnje delim s podjetji in jim zaupam tudi marsikatero skrivnost, povezano z delovanjem inšpekcij, kako poslovati na zakonit način, da se izognejo obiskom inšpektorjev in kaznovanju. Temu rečem, da jim zaupam kakšen »cukrček«. Zavedam se, da morajo podjetja pri svojem delu poznati in spoštovati številne predpise, ki se zelo hitro spreminjajo. Zgodi se, da ljudje zadržijo v spominu miselni vzorec, ki ne velja več (pogost primer je, da v roku 8 dni vedno lahko vrneš kupljeni izdelek). Kako postopati, če imate pred seboj takšnega potrošnika? Kako rešiti zagato brez, da bi potrošnik dal prijavo na inšpekcijo, ki praviloma preveri celotno poslovanje podjetja in se ne ustavi le pri preverjanju navedb prijavitelja? Kako zagotoviti, da podjetje posluje z dobičkom, da je konkurenčno, da se potrošniki vračajo, da se rešijo reklamacije brez posredovanja inšpekcije, da se ohrani in še nadgrajuje dobro ime podjetja? Na to in še marsikatero vprašanje podjetniki dobijo odgovore na mojih delavnicah. Seveda je možno tudi individualno svetovanje oziroma izvedba predavanj samo za zaposlene enega podjetja.
O inšpekcijskih postopkih
V Sloveniji je trenutno 27 različnih inšpekcij, ki nadzirajo spoštovanje predpisov, vsaka na svojem področju. Tržna inšpekcija pokriva zelo široko področje, naj izpostavim trgovino, gostinstvo, turizem, obrt, nepoštene poslovne prakse, varstvo potrošnikov, označenost blaga in storitev s cenami, avtorske pravice, varnost izdelkov, potrošniške kredite in še in še. Delovna inšpekcija je pristojna za področje zaposlovanja in vseh pravic, povezanih s tem, ter področje varnosti pri delu. Uprava za varno hrano skrbi, kaj jemo. In še 24 drugih inšpekcij, vsaka s svojimi pristojnostmi. No, kaj je skupnega vsem 27 inšpekcijam? Inšpekcijski postopek (upravni in prekrškovni). Skupne so tudi vse dileme in na žalost tudi napake, ki jih podjetniki in obrtniki lahko storijo v inšpekcijskem postopku. Vrsto let sem bila dnevno priča zahtevam in pričakovanjem potrošnikov ter videla, kako se nanje bolj ali manj spretno odzivajo podjetja. Potrošniki so vsako leto bolj ozaveščeni. Vedno bolje poznajo svoje pravice. Na žalost so med njimi tudi takšni, ki jih z veseljem zlorabljajo v škodo podjetjem. Zato je toliko pomembneje, da tudi podjetja poznajo svoje obveznosti, a tudi pravice. Prihaja poletje in marsikdo se bo odločil za prenovo kopalnice. Na internetu, oglasu ali po priporočilu znancev bo našel keramičarja, ki ima objavljeno ceno polaganja keramike po m², obrtnik bo izmeril kopalnico in dela bodo stekla. Kje se lahko »zatakne«? Pri računu? Roku izvedbe del? Kakovosti del? Kar nekaj dilem, ki jih je možno rešiti že na začetku in potem ne bo slabe volje. Najbolje je če se pogodbeni strani, naročnik in izvajalec, že pred začetkom izvedbe del dogovorita o vseh podrobnostih in to tudi zapišeta. Že star latinski rek pravi: »Verba volant, scripta manent,« kar v prevodu pomeni »izgovorjene besede odletijo, napisano ostane«. Na tak način bosta zaščitena oba, tako naročnik kot izvajalec storitev. V pisni dogovor je treba zapisati ne samo, za kakšno kvadraturo prostora gre, temveč tudi, kako se bodo ploščice polagale. Lahko so v ravni črti ali navzkriž, ali se bo postavljala obroba. Vsi ti elementi imajo različno ceno. Drug zelo pomemben dogovor se nanaša na dodatna dela, ki jih bo treba izvesti. Tukaj gre praviloma za poravnavo zidov, saj so le-ti lahko zelo neravni, še posebej pri kakšnih starih gradnjah, postavljanje novih odtokov in podobno. Cene teh dodatnih storitev lahko zelo zvišajo končno ceno, še posebej, če naročnik ni na to prej opozorjen. Možna rešitev je, da se pogodbeni stranki vnaprej dogovorita, da izvajalec za vsako zvišanje končnega računa za več kot 5 % potrebuje pisno privolitev naročnika. Nemalo težav v praksi povzroča tudi rok izvedbe del. V pogodbo je pametno zapisati rok, do katerega morajo biti dela končana in posledice, če niso. Zakon o varstvu potrošnikov določa, da v primeru, ko podjetje ne izpolni svoje obveznosti v dogovorjenem roku, mu potrošnik določi primeren dodaten rok za izpolnitev pogodbe. Če tudi v tem roku podjetje ne izpolni obveznosti, lahko potrošnik odstopi od pogodbe. Zakon je predvidel tudi možnost, da potrošnik odstopi od pogodbe, ne da bi dal podjetju možnost dodatnega roka za izpolnitev obveznosti, vendar samo v primeru, če podjetje zavrne dostavo blaga ali opravljanje storitve, je glede na okoliščine ob sklenitvi pogodbe dogovorjen rok bistvena sestavina pogodbe, oziroma potrošnik podjetje obvesti, da je dogovorjeni rok bistvena sestavina pogodbe (25.a člen ZVPot). V primeru odstopa od pogodbe mora podjetje nemudoma vrniti vsa opravljena plačila. Možnih sporov med pogodbenima strankama še ni konec. Potrošnik je lahko nezadovoljen tudi s kakovostjo opravljene storitve. V takšnih primerih ima potrošnik možnost, da zoper izvajalca storitve uveljavlja stvarno napako. Potrošnik lahko uveljavlja svoje pravice iz naslova stvarne napake, če o napaki obvesti izvajalca v roku dveh mesecev od dneva, ko je bila napaka odkrita in dve leti od opravljene storitve, pri čemer mora v obvestilu o napaki natančneje opisati napako in izvajalcu omogočiti, da stvar pregleda. Potrošnik ima pravico, če je bila storitev opravljena nepravilno, od izvajalca storitve zahtevati, da odpravi pomanjkljivosti pri opravljeni storitvi, vrne del plačanega zneska v sorazmerju s pomanjkljivostjo pri opravljeni storitvi, ponovno opravi storitev ali vrne plačani znesek. Izbirna pravica je na potrošniku. Tukaj sem naštela nekaj možnih zapletov pri izvedbi storitve prenove kopalnice. Podobni zapleti se pojavljajo tudi pri drugih storitvah, zato so ti nasveti koristni tudi pri storitvah pri avtomehaničarjih, postavljavcih talnih oblog, fasaderjih itd.
Imate za konec še kak nasvet za podjetnike?
Podjetniki, skušajte s potrošnikom nastale spore rešiti po mirni poti, brez inšpekcij ali sodišča. Kajti, če se bo potrošnik za pomoč obrnil na inšpekcijo, bo inšpektor praviloma preveril vaše poslovanje in morda ugotovil še kakšno nepravilnost, če pa pride zadeva na sodišče, to pomeni visoke sodne stroške, stroške izvedencev, odvetnikov in veliko izgubljenega časa, da o živcih sploh ne govorimo. __________________________________________________________________________ ALI STE VEDELI?
- Podjetje nenapovedano obišče inšpekcija, direktor pa ravno takrat nima časa. Kaj lahko storite? Ali lahko odslovite inšpektorja in mu ostro poveste, da nimate časa, da bi se sedaj ukvarjali z njim, naj se najavi in pride kdaj drugič? Tega raje ne počnite. Morate se zavedati, da ima po zakonu o inšpekcijskem nadzoru inšpektor pravico, da opravi nadzor brez predhodnega obvestila in brez dovoljenja odgovorne osebe ter da ne glede na delovni čas lahko vstopi v prostore in na zemljišča. Če boste inšpektorju onemogočili nadzor, vas lahko doleti globa zaradi oviranja. Tega si seveda ne želite. Zavezanec lahko inšpektorju, ki nima odločbe pristojnega sodišča, odkloni le vstop v stanovanjske prostore. Da ne bo pomote, seveda se inšpektor lahko tudi predhodno najavi, če glede na vrsto nadzora oceni, da je to primerno.
- Ena vedno prisotnih dilem je, ali se splača pritožiti (vložiti zahtevo za sodno varstvo) ali izkoristiti možnost in plačati polovico globe. Seveda je odločitev na podjetniku, a da bi se podjetnik pravilno odločil, mora vedeti, da bo v primeru zahteve za sodno varstvo izgubil možnost plačila polovice in če sodišče potrdi odločbo prekrškovnega organa, bo plačal še sodne stroške. Na delavnicah so pogosta vprašanja, ali se splača na »zalogo« plačati polovico globe, potem pa se pritožiti. Žal to ni možno.
- V zakonu o inšpekcijskem nadzoru je zanimiva še ena določba, na katero so podjetniki premalo pozorni. Gre za kršitev načela kontradiktornosti, zaradi česar bo odločba zagotovo »padla« v postopku pritožbe. V primeru, da pri inšpekcijskem nadzoru odgovorna oseba ni prisotna, inšpektor lahko opravi vsa dejanja v postopku in izvede vse dokaze. Vendar, če ne gre za nujne ukrepe, mora inšpektor pred izdajo odločbe zavezancu vročiti zapisnik in mu omogočiti, da se v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 48 ur, pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah. Šele po poteku tega roka inšpektor lahko izda odločbo.
___________________________________________________________________________ Andrejka Grlič – predstavitev Andrejka Grlič je univerzitetna diplomirana pravnica s 30-letnimi delovnimi izkušnjami. Na tržnem inšpektoratu je bila zaposlena 24 let, od tega več kot 14 let kot glavna tržna inšpektorica. Od leta 2006 do leta 2020 je bila članica Inšpekcijskega sveta, ki ga je dve leti tudi osebno vodila, prav tako je od leta 2006 do leta 2013 vodila Odbor za pravno področje, poleg tega je bila tudi članica Odbora za merjenje učinkovitosti in kakovosti inšpekcijskih služb pri Inšpekcijskem svetu. Je tudi izpraševalka na Upravni akademiji pri izpitih za inšpektorje in že 20 let na povabilo EU Komisije sodeluje kot pravna izvedenka v različnih projektih po državah Zahodnega Balkana, v Turčiji, Libanonu, Egiptu in Ukrajini. Sodelovala je tudi z OECD, kjer je imela odmevna predavanja o strategijah prihodnjega razvoja inšpekcij v Sloveniji in širše. Kot gostujoča predavateljica predava tudi na Fakulteti za upravo in Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kjer prenaša diplomantom izkušnje iz prakse.