Evropski teden mobilnosti

Kampanja z naslovom Evropski teden mobilnosti je bila vpeljana leta 2002 na pobudo Evropske komisije in od takrat je to vsakoletna dejavnost. Začela se je 16. septembra in končala 22. septembra z dnevom brez avtomobila. Namen projekta je krepiti zavedanje o pomembnosti trajnostne mobilnosti in o negativnih vplivih, ki jih ima promet na človeka in okolje, zlasti v mestih. Letos spodbuja prebivalce Evropske unije k uporabi trajnostnih oblik prevoza, kot sta javni potniški prevoz in kolo, ter k hoji s sloganom Živi zdravo. Potuj trajnostno.
Leto 2021 je evropsko leto železnic
Evropska komisija je leto 2021 razglasila za »evropsko leto železnic«, z namenom, da bi spodbudila uporabo železniškega prevoza in s tem prispevala tudi k uresničevanju ciljev evropskega zelenega dogovora, saj je prav železniški prevoz eden izmed najbolj trajnostnih načinov prevoza. Železniški prevoz v Evropski uniji je na primer v letu 2018 prispeval le 0,4 % vseh emisij toplogrednih plinov iz prometa in cestni 71,8 %.
Železniški prevoz je varen in trajnosten način prevoza. Med kopenskimi prevozi je najvarnejši, saj je število smrtnih žrtev na milijardo potnikov na opravljeni kilometer tukaj najnižje. V letih od 2011 do 2015 je bil prevoz po železnici 27-krat varnejši od prevoza z avtomobilom. Število nesreč v železniškem prevozu se je v Sloveniji v zadnjem desetletju zmanjšalo. Leta 2020 jih je bilo pet (dve smrtni žrtvi) in leta 2010 21 (14 smrtnih žrtev).

Število potnikov v železniškem prevozu od leta 2013 upada
V zadnjem desetletju je bilo v Sloveniji prepeljanih z vlaki največ potnikov v letu 2013, in sicer 16,4 milijona. Po tem letu je letno število potnikov v železniškem prevozu padlo pod 14 milijonov.
V zadnjem času je število prepeljanih potnikov tudi v železniškem prevozu močno upadlo še zaradi pandemije koronavirusne bolezni Covid-19. V letu 2020 jih je bilo prepeljanih kar 41 % manj kot v letu 2019.

Ukrepi v zvezi s pandemijo koronavirusne bolezni Covid-19 so zmanjšali število potnikov v cestnem potniškem prevozu za več kot polovico
Število potnikov je bilo v letu 2020 tako v cestnem javnem prevozu kot v mestnem za več kot polovico manjše kot v predhodnem letu. V cestnem javnem prevozu je bilo prepeljanih približno 13 milijonov potnikov, v mestnem prevozu je bilo v letu 2020 prepeljanih 25 milijonov potnikov in v letu 2019 več kot 58 milijonov.

Sopotništvo si je doslej organiziralo prek interneta več kot 100.000 oseb
Ena izmed možnosti za zmanjšanje prometne obremenjenosti in posledic za okolje je deljenje prevoznega sredstva oziroma sopotništvo (angl. carpooling). Gre za obliko mobilnosti, pri kateri se več oseb, ki niso člani istega gospodinjstva, dogovori za skupen prevoz in deljenje stroškov. Tak način organizacije mobilnosti je spodbudil tudi internet.
V letu 2019 si je 105.270 oseb, starih 16–74 let, v obdobju 12 mesecev organiziralo prevoz pri drugi fizični osebi prek posredniške spletne strani, mobilne aplikacije za urejanje prevozov (npr. prevoz.org) ali družbenih omrežjih. Med državami članicami EU je bil odstotek oseb, ki so si v letu 2019 organizirale prevoz na tak način, najvišji v Estoniji (29 %). Sledili sta Irska in Malta. Najmanj oseb si je organiziralo prevoz prek interneta na Cipru, v Grčiji in Bolgariji.

Število osebnih avtomobilov se vsako leto poveča
Število osebnih avtomobilov v Sloveniji narašča, v zadnjem desetletju se je število registriranih osebnih avtomobilov povečalo za 10 %. V letu 2020 je bilo v Sloveniji na 1.000 prebivalcev 555 osebnih avtomobilov. Na ravni statističnih regij je bila po vrednosti tega podatka prva goriška statistična regija s 621 osebnimi avtomobili na 1.000 prebivalcev. Sledili sta primorsko-notranjska s in posavska statistična regija. Najmanj osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev so imele zasavska, osrednjeslovenska in podravska ter gorenjska statistična regija.
V letu 2019 je bilo v Sloveniji na 1.000 prebivalcev 556 osebnih avtomobilov, kar je bilo več od povprečja v celotni Evropski uniji, ki je znašalo 520 osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev.

Osebni avtomobili v Sloveniji so v povprečju čedalje starejši
Slovenski osebni avtomobil je bil v 2020 star povprečno 10,4 leta. Povprečna starost osebnih avtomobilov, registriranih v Sloveniji, se je v zadnjem desetletju povečala za dve leti. Hkrati se je v tem času opazno povečalo tudi število osebnih avtomobilov, starejših od 12 let. V letu 2020 so toliko stari avtomobili predstavljali kar 43 % vseh osebnih avtomobilov.
Na ravni statističnih regij so osebni avtomobili v povprečju najstarejši v goriški statistični regiji (povprečno 12 let). Sledita ji primorsko-notranjska in posavska statistična regija. Povprečno najmlajši so osebni avtomobili v osrednjeslovenski, koroški ter pomurski in gorenjski statistični regiji.

VIR: STAT, www.stat.si