Pot iz brezposelnosti v zaposlitev je včasih težavna in dolgotrajna

Zaposlitev posamezniku omogoča občutek varnosti, strukturira dan, ga povezuje z drugimi, zagotovi dohodek, omogoča osebno rast, razvoj talentov. Zato za osebo, ki je izgubila zaposlitev, ponovna vključitev na trg dela ni pomembna samo s finančnega vidika, ampak tudi psihosocialnega. Notranje energije oziroma motivacije nikomur ne moremo dati, vendar jo lahko spodbujamo. To je nekaj, kar na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje počnejo v vsakodnevni obravnavi strank. 88 oseb je trenutno zaposlenih za območni službi mariborskega Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Območna služba Maribor se deli na Urad za delo (UD) Maribor, UD Slovenska Bistrica, UD Ruše, UD Pesnica in UD Lenart. Vodja območne službe I je mag. Bernard Memon. Njegovo delo in cilje ter delo Zavoda in ukrepe aktivne politike zaposlovanja vam predstavljamo v tokratnem osrednjem intervjuju.

Bernard Memon je zaključil študij na Univerzi v Ljubljani, po poklicu je diplomirani inženir radiologije. Med drugim je končal magistrski študij, ki zajema področje upravnega prava in menedžmenta v javni upravi, magisterij znanosti je zaključil s področja varstva pacientovih pravic.Sedem let je bil zaposlen v UKC Maribor, nato tri leta v Državnem zboru RS, pot je nadaljeval na Generalnem carinskem uradu ter na vladnem uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pred nastopom petletnega mandata direktorja območne službe zavoda za zaposlovanje v Mariboru je osem let delal na Ministrstvu za obrambo RS. S potrebami gospodarstva in podjetništva se je na poklicni poti srečal na Vladnem uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer je bil zadolžen za gospodarsko povezovanje s slovenskimi podjetniki izven meja Slovenije. Omeniti je treba tudi naloge na Generalnem carinskem uradu, kjer je bil v tarifnem sektorju dnevno soočen s potrebami podjetij v uvoznih in izvoznih postopkih.

 

Čemu pri svojem delu in vodenju ekipe Zavoda sledite in kateri so cilji vašega vodenja?

S svojo najožjo ekipo želim dosegati cilje v smeri izkoristka vseh tehničnih zmožnosti našega zavoda na eni strani in osebnih potencialov naših zaposlenih na drugi strani. Z našimi skupnimi predlogi želim nadgraditi postopke v smeri digitalizacije zavoda in poenostaviti uradniške postopke (postopke prilagoditi zahtevam uporabnika in vpeljati avtonomna pametna orodja, ki zasledujejo ciljne potrebe uporabnikov oz. »iskalcev zaposlitve«).Eden izmed pomembnejših srednjeročnih ciljev mojega vodenja je, da s svojo najožjo strokovno ekipo pripravimo ustrezne predloge sistemskih sprememb in rešitev, ki jih lahko v obliki pobud predstavimo odločevalcem, tako na ravni vodstva Zavoda kot tudi na ravni resornih ministrstev.Ključna sta seveda motivacija brezposelnih oseb in spodbujanje k vsem vrstam njihovega izobraževanja. Storitve morajo namreč biti usmerjene h končnemu cilju in to je čimprejšnja vrnitev brezposelne osebe na trg dela oz. prehod v zaposlitev. Posebno skrb bomo namenili dolgotrajno brezposelnim osebam.Zelo pomembno je ohranjati tesne stike z delodajalci in kandidate za zaposlitev predhodno usposobiti z ustreznimi kompetencami, ki ustrezajo zahtevam delovnega mesta. Zato je torej nujno povezovanje s ključnimi deležniki, ki imajo posredni ali neposredni vpliv na trg dela.

»Z doslednim strokovnim delom, napotitvijo na prosta delovna mesta, nadzorom in sankcioniranjem zlorab oz. kršitev s strani brezposelnih oseb (kjer prihaja do neupravičenega zavračanja primerne zaposlitve) želimo doseči cilj, da bo evidenca brezposelnih oseb odražala realno zaposljiv kader.«

Korona je zagotovo precej zaznamovala trg dela. Kako se to pozna v evidencah mariborske enote?

V letu 2021 se je na območju OS Maribor v evidenco brezposelnih na novo prijavilo 5.850 oseb, kar je za 40,7 % manj kot v enakem obdobju leta 2020, ko smo v prvih osmih mesecih zabeležili 9.858 prijav. Stanje korone je v prvi fazi, spomladi 2020, močno zaznamovalo trg dela, saj je epidemija čez noč povzročila veliko odpuščanj in množičen priliv oseb v evidenco brezposelnih. Situacija je bila za delodajalce nova. Manjši delodajalci, posebej v dejavnostih, v katerih v času epidemije storitev niso smeli izvajati in niso imeli rezerv za premostitev, so bili v nastali situaciji najbolj prizadeti, interventni zakon pa je ukrepe prinesel z zamikom.Kasnejši val je bil blažji, saj so delodajalci v veliki meri s koriščenjem interventnih ukrepov premostili težave in na ta način ohranili zaposlene, kar je bilo še posebej za deficitarne dejavnosti zelo pomembno. Posledično smo beležili manjši priliv v brezposelnost. Domovi za starejše so težave s kadrom reševali s pomočjo javnih del.

Kaj pa druga stran, koliko mest so objavili delodajalci?

Delodajalci so v prvih osmih mesecih 2021 objavili 11.810 prostih delovnih mest, kar je 11,9 % več kot v enakem obdobju leta 2020, ko so delodajalci objavili 9.916 prostih delovnih mest. Struktura prostih delovnih mest se ni bistveno spremenila.

Katere poklice in znanja delodajalci največkrat iščejo?

Med vsemi potrebami največji delež predstavljajo tako imenovani deficitarni poklici, po katerih je veliko povpraševanje med delodajalci, a na trgu primanjkuje kandidatov za zaposlitev z ustreznimi strokovnimi znanji. Podjetja na zavodu največ iščejo kader na področju predelovalnih dejavnosti, gradbeništva (teh je med vsemi povpraševanji skoraj 40 %). Sledi področje zdravstva in socialnega varstva, raznovrstnih poslovnih dejavnosti, področje izobraževanja, promet. Na področju OS MB so bili v prvih osmih mesecih leta 2021 najbolj iskani naslednji poklici: varilci, elektroinštalaterji, orodjarji, vozniki težkih tovornjakov, delavci za preprosta dela, natakarji, strokovni delavci za zdravstveno nego itd. Tehnološki napredek in posledično tehnološka razvitost podjetij dodatno otežujeta konkurenčnost kandidatov, ki so znanja pridobili v preteklosti, saj se je spremenila vsebina teh poklicev. Zaradi velikega povpraševanja po teh profilih se v evidenco zavoda praviloma prijavljajo le prehodno, saj lahko v trenutni situaciji zaposlitev izbirajo ter na osnovi pomanjkanja kadra dosegajo boljše pogoje dela in višji zaslužek.

Kako dejavne pri iskanju zaposlitve so brezposelne osebe v praksi?

Danes najhitreje najdejo zaposlitev kandidati, ki so zainteresirani za delo, niso izbirčni glede pogojev dela, kot sta delovni čas in plačilo ter jim je delo vrednota. Po izkušnjah z delodajalci, ki se srečujejo s pomanjkanjem kandidatov z ustreznimi znanji in kompetencami, so le-ti pogosto pripravljeni zaposliti delavce, ki so motivirani za delo in so se pripravljeni učiti. Delodajalci jih pogosto sami usposobijo za delo in jim po potrebi tudi financirajo potrebna usposabljanja. Težje najdejo zaposlitev dolgotrajno brezposelne osebe, starejše osebe, ki nimajo več aktualnih znanj, so slabše računalniško pismene, niso mobilne, vztrajajo pri zaposlitvenih ciljih, ki jih trg dela ne potrebuje, kot so na primer umetniški poklici, ekonomski poklici. Težje najdejo zaposlitev osebe, ki so brez izobrazbe in tiste osebe, pri katerih gre za kombinacijo vseh prej naštetih ovir in imajo pridružene tudi zdravstvene težave, posledice dolgotrajne brezposelnosti, revščine.

 Kako jim pri iskanju zaposlitve pomaga Zavod?

Brezposelne osebe morajo biti ves čas prijave na zavodu dejavne in si prizadevati za čim hitrejšo rešitev nastale situacije. Deležne so podpore osebnega svetovalca pri iskanju zaposlitve in so usmerjene v storitve zavoda, s katerimi se opolnomočijo za uspešno iskanje zaposlitve. Marsikomu vrnitev na trg dela uspe s pomočjo ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ki so za to namenjeni delodajalcem. V letu 2021/2022 Zavod brezposelnim, na temelju ocenjene smiselnosti, omogoča dvoletno vključitev v izobraževalne programe deficitarnih poklicev. Prav tako tudi usmerja in motivira osebe za vključitev v različna usposabljanja za pridobitev znanj, ki jih delodajalci najbolj iščejo (npr. soc. oskrbovalec, voznik avtobusa, varnostnik, varilec, pomočnik kuharja, pomočnik natakarja, fasader, slikopleskar …).

V strukturi brezposelnih oseb na področju OS Maribor izstopajo s 54,2 % brezposelne ženske in s 57,9 % osebe, ki so brez zaposlitve leto ali več (dolgotrajno brezposelne osebe). Ob tem se na našem območju srečujemo s 37,3-odsotnim deležem oseb, starejših od 50 let in 28,5 % oseb z zaključeno osnovnošolsko izobrazbo ali manj. Podatki so primerljivi s slovenskim povprečjem.

 

Mladi in starejši so velikokrat izpostavljeni kot ranljivejša populacija. Kako so se prilagodili na vedno bolj spreminjajoče se zahteve trga dela?

Mlajši imajo danes drugačne vrednote in pričakujejo drugačne pogoje dela, kot jih večina klasičnih prostih delovnih mest ponuja. Ti so prilagodljiv delovni čas, skrb za svoje potrebe, dostojno plačilo.Ker je iskanje zaposlitve živ, dinamičen proces, na katerega vplivajo tudi različne objektivne okoliščine (npr. epidemija), so mladi zaradi svoje prilagodljivosti, računalniških veščin in digitalne usposobljenosti v prednosti. Žal je to generacija, ki je odraščala (raste) v svetu, kjer se vse dobi »tukaj in zdaj«. Dejstvo, da se zaposlitev pretežno ne realizira »tukaj in zdaj«, pri mladih pogosto vodi v upad motivacije, samozavesti in prepričanja, da zaposlitev dobijo samo izkušeni. Ključnega pomena torej je, da jih v tem času spodbujamo, da ohranjajo dejavnosti iskanja zaposlitve in da pri vsakem dodatno pridobljenem znanju, razgovoru, tečaju vidijo uspeh in korak naprej k želenemu cilju – zaposlitev. A ne glede na vsa opažanja in pomisleke lahko sklenemo, da si mladi želijo delati, želijo biti »koristni«, imeti smisel. Pripravljeni so se učiti, poskusiti nekaj novega. Želijo si dobrih odnosov in ne sprejemajo izkoriščanja.Pri starejših je težava, da so pogoji dela, za katera je povpraševanje, težki, gre za intenzivne panoge, visoka pričakovanja delodajalcev, večizmensko delo, ki pa starejša populacija, pri kateri so pogosto pridružene tudi zdravstvene težave, težje zmore.

Zavod ima kar nekaj storitev, ki so namenjene prav delodajalcem in so jim lahko v veliko pomoč pri iskanju potrebnega kadra.

Pisarna za delodajalce svojim strankam nudi celostne storitve na enem mestu: posredovanje kandidatov na objavljena prosta delovna mesta, predstavitev prostih delovnih mest in skupinska srečanja, informiranje o programih aktivne politike zaposlovanja in pomoč pri postopkih, predizbore, hitre zmenke, t. i. tailor made programe oz. programe, narejene na temelju potreb delodajalca. Pomembno je, da delodajalci poznajo ukrepe aktivne politike zaposlovanja, saj si lahko s tem prihranijo tako čas kot finančna sredstva pri iskanju novega kadra. Z namenom še učinkovitejšega sodelovanja delodajalcem priporočamo, da se registrirajo na portalu za delodajalce: www.zadelodajalce.si.

Omenili ste ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Kar nekaj jih je. Kaj omogočajo?

Program Usposabljanje na delovnem mestu omogoča brezposelnim osebam usposabljanje na konkretnem delovnem mestu pri delodajalcu, medtem ko delodajalcu daje možnost, da brezposelno osebo spozna v konkretni delovni situaciji ter jo s prenosom znanj in kompetenc pred zaposlitvijo ustrezno usposobi, opremi s potrebnimi znanji in veščinami. Zavod delodajalcem povrne stroške izvedbe usposabljanja na udeleženca, ki traja tri mesece izjemna lahko traja dva meseca in sicer v višini 526 EUR za dvomesečno in 732 EUR za trimesečno usposabljanje. Pri Usposabljanju na delovnem mestu za osebe z mednarodno zaščito in tujce program usposabljanja traja 6 mesecev, mesečno zavod delodajalcem povrne stroške izvedbe usposabljanja na udeleženca v višini 373 EUR, kar za šest mesecev skupaj pomeni 2.238 EUR. Naslednji, vendar krajši program v trajanju do enega meseca je Delovni preizkus, ki predvsem delodajalcem omogoča, da spoznajo brezposelno osebo na konkretnem delovnem mestu, njene kompetence, znanja in veščine za nadaljnjo zaposlitev, saj je zaposlitev ključnega pomena pri zagotavljanju višje socialne varnosti. Program traja najmanj sto ur do največ enega meseca. Za izvedbo programa zavod delodajalcu povrne standardni strošek izvedbe delovnega preizkusa za udeleženca, ki na temelju ocenjene vrednosti stroškov znaša 278 EUR. Delodajalci so dolžni po programih usposabljanja in delovnem preizkusu vsakemu udeležencu zagotoviti mentorja. Udeleženec se v skladu s programom usposablja praviloma polni delovni čas, največ pet dni v tednu. Podlaga za izplačilo upravičenih stroškov so vsa ustrezna dokazila, ki jih je delodajalec dolžan posredovati Zavodu za vsakega udeleženca.

V okviru navedenega lahko delodajalci po uspešnem zaključku usposabljanja ali delovnega preizkusa prek spodbud za zaposlovanje po programu Zaposli.me pridobijo finančno pomoč ob zaposlitvi brezposelnih oseb iz ranljive ciljne skupine, ki so na trgu dela manj konkurenčni. Mesečna subvencija znaša od 416 do 666 EUR za polni delovni čas ter sorazmerno nižje za krajši delovni čas, vendar ne krajši od dvajset ur na teden. Zaposlitev mora trajati vsaj 12 mesecev brez prekinitve. Višina subvencije je odvisna od izpolnjevanja meril, ki so določena v ciljni skupini brezposelnih in jih izpolnjuje kandidat za zaposlitev.

Spodbude za zaposlovanje oseb iz programa Učne delavnice 2020 omogoča subvencijo za zaposlitev brezposelnih, ki so bili vključeni v praktično usposabljanje v programu Učne delavnice. Mesečna subvencija znaša 740 EUR in se izplača odvisno od trajanja zaposlitve. Delovno razmerje se sklane za najmanj šest mesecev z možnostjo podaljšanja za najmanj šest mesecev brez prekinitve.

Na spletni strani Zavoda so objavljene vse potrebne informacije po Javnih povabilih ter vse druge potrebne informacije in pogoji za izvajanje programov Aktivne politike zaposlovanja in interventni ukrep Povračilo nadomestila plače za skrajšan delovni čas, ki je namenjen ohranitvi delovnih mest, ter ukrep Povračilo nadomestila plače za odrejeno karanteno ali višjo silo. Prav tako lahko delodajalci dobijo potrebne informacije o možnostih oprostitve plačila prispevkov, ki jih lahko na temelju vloge uveljavijo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Finančni upravi RS.

Kam želite mariborsko službo Zavoda pripeljati v naslednjih letih? Na katera področja boste usmerjali svoje delo?

Vizija Zavoda v prihodnjih letih je »digitalno«. To pomeni razvoj informacijskih rešitev, ki bodo za naše uporabnike čim preprostejše in učinkovitejše. Prinaša uporabo različnih orodij »search & match« na zaposlitvenih platformah ter druge spremembe in novosti na digitalnem področju. Namen uvedbe digitalnih storitev Zavoda je, da čim več naših uporabnikov spozna in uporablja različne digitalne kanale. To pomeni, da storitve ne samo razvijamo, temveč zagotovimo tudi pomoč in individualizirano, poglobljeno obravnavo tistim uporabnikom, ki imajo več ovir pri uporabi novih storitev. Med drugim je treba na številnih področjih poenostaviti postopke dela znotraj našega Zavoda, odpraviti administrativne ovire ter zaposlenim omogočiti novejše in sodobne poslovne prostore (saj se že vrsto let srečujemo s prostorsko stisko in neprimernimi pogoji za svoje delo).Vzpostaviti želimo dejavnejši pristop na področju dela z delodajalci in ključnimi zunanjimi institucijami. Intenzivirati želimo sodelovanje podjetji, s katerimi zavod v preteklosti ni sodeloval (npr. pri objavi prostih delovnih mest) ter vzpostaviti redno sodelovaje s Štajersko gospodarsko zbornico, Obrtno podjetniško zbornico in izvajalci na področju izobraževanj (Aktivne politike zaposlovanja »APZ«). Menimo, da je treba izvajati redno promocijo programov APZ v medijih in tiskanih glasilih institucij, s katerimi naša Območna služba redno sodeluje.Na temelju opravljene evalvacije in širše razprave ter izvedenih posvetov z zunanjimi institucijami ter izvajalci na področju APZ želimo dejavno sodelovati pri oblikovanju predlogov sprememb programov usposabljanj (pridobljena znanja naših kandidatov oz. brezposelnih oseb naj bodo po meri zahtev gospodarstva).Zmanjšati je treba število dolgotrajno brezposelnih oseb, povečati število njihovih vključitev v programe APZ, dosledno izvajati ugotavljanje kršitev in preprečevanje zlorab brezposelnih oseb v primerih, ko posamezniki odklanjajo obravnavo na našem zavodu in odklanjajo primerne zaposlitve.