Pot do trajnostnega razvoja ni niti hitra niti lahka. Za prehod so potrebna skupna prizadevanja oblikovalcev politik, podjetij in državljanov. V nekaterih primerih morajo oblikovalci politik prevzeti pobudo za spodbujanje inovacij ali podporo okolju prijaznim podjetjem, zato je ravno zakonodaja tista, ki jo je potrebno nenehno izboljševati, če želimo z nizom zakonskih ukrepov doseči, da postane Evropa bolj gospodarna z viri.

Dne 02.11.2020 je bil tako na podlagi Ustave sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja, ZVO-1J (ULRS št. 158/2020). Začetek veljavnosti Zakona je bil 17.11.2020 (PIS, 2020).

ZVO-1J ureja tri vsebinska področja. Največji del je namenjen uskladitvi zakonske ureditve z Direktivo 2018/410/EU, pri čemer predlagane spremembe ne spreminjajo sistema trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov (TGP), temveč omogočajo njegovo nadaljevanje po 31. 12. 2020. Glede na veljavno ureditev prinaša pomembnejšo vsebinsko spremembo in sicer daje zakonsko podlago, ki omogoča kritje posrednih stroškov, ki nastanejo zaradi stroškov emisij TGP in se prenesejo na cene električne energije. Potrebno bo sprejeti še predpis, s katerim se bo podrobneje določil način in pogoji za dodelitev finančnega nadomestila.

Predpis začasno ureja tudi vprašanje proizvajalčeve razširjene odgovornosti z namenom, da se, do celovite sistemske ureditve tega vprašanja, odpravijo anomalije v delovanju sistema ter vzpostavlja zakonsko podlago za drugačen, v praksi bolj izvedljiv način izvajanja obratovalnega monitoringa.

Sam Zakon o varstvu okolja pa med svojih 13 temeljnih načel uvršča tudi načelo trajnostnega razvoja, kjer navaja, da

1. Država in samoupravna lokalna skupnost (v nadaljnjem besedilu: občina) morata pri sprejemanju politik, strategij, programov, planov, načrtov in splošnih pravnih aktov ter pri izvajanju drugih zadev iz svoje pristojnosti spodbujati takšen gospodarski in socialni razvoj družbe, ki pri zadovoljevanju potreb sedanje generacije, upošteva enake možnosti zadovoljevanja potreb prihodnjih in omogoča dolgoročno ohranjanje okolja.
2. Zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja morajo biti zahteve varstva okolja vključene v pripravo in izvajanje politik ter dejavnosti na vseh področjih gospodarskega in socialnega razvoja.

Dne 25.09.2020 je na podlagi Zakona o varstvu okolja izšla Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odpadkih (ULRS št. 129/2020), z začetkom veljavnosti 26.9.2020.

S spremembo Uredbe o odpadkih se celovito prenaša 6. člen Direktive (EU) 2018/851 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 2008/98/ES o odpadkih o prenehanju statusa odpadka.

Spremenil se je 8. člen, ki določa prenehanje statusa odpadkov. Dodan je 8.a člen, ki določa merila za prenehanje statusa odpadka, 8.b člen, ki določa merila za prenehanje statusa odpadka v vsakem primeru posebej ter 8.c člen, ki določa izgubo statusa odpadka. Posledično je spremenjen 39. člen, ki določa vsebino vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, 40. člen, ki določa vsebino načrta ravnanja z odpadki ter 41. člen, ki določa vsebino okoljevarstvenega dovoljenja.

S spremembo vsebine okoljevarstvenega dovoljenja se je prilagodil tudi 44. člen, evidenca o obdelavi odpadkov in 45. člen, poročilo o obdelavi podatkov. Dopolnjujejo se izrazi v 3. členu uredbe, kot so definirani v direktivi o prenehanju statusa odpadkov.

V tej uredbi so opisno določeni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko snov ali predmet, ki ustreza opredelitvi odpadka, po končanem postopku recikliranja ali drugega postopka predelave, doseže prenehanje statusa odpadka in tako izpade iz področja uporabe zakonodaje o odpadkih.

Uredba predvideva tudi pogoje in merila, ki morajo biti izpolnjeni, v primeru, ko ministrstvo v upravnem postopku predpisuje merila za prenehanje statusa odpadka za vsak primer predelave posebej (ker merila za prenehanje statusa odpadka (še) niso predpisana niti na ravni Unije niti na ravni države). Posledično temu se je v Uredbi dopolnilo določbe o pogojih za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, vsebino vloge za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja in  vsebino okoljevarstvenega dovoljenja.

Evropska komisija je 14. oktobra 2020 sprejela strategijo EU na področju kemikalij za trajnost, kot prvi korak na poti k cilju ničelnega onesnaževanja za okolje brez strupov (European commission, 2020). Pospešila bo inovacije za varne in trajnostne kemikalije ter izboljšala zaščito zdravja ljudi in okolja pred nevarnimi kemikalijami. Sem spadata med drugim prepoved uporabe najbolj škodljivih kemikalij v izdelkih za široko porabo, kot so igrače, izdelki za nego otrok, kozmetika, detergenti, materiali za stik z živili, in tkanine, razen če je dokazano, da so bistvenega pomena za družbo, ter zagotovitev, da se bodo vse kemikalije uporabljale varneje in bolj trajnostno.

Z dnem 9.4.2021 je izšla Uredba o embalaži in odpadni embalaži (UL RS 54/21), o kateri bomo podrobneje poročali v naslednji številki. Za vse, ki vas ta problematika bolj zanima že sedaj, pa lahko pišete na:  oska1116@gmail.com, z veseljem vam bomo odgovorili in pomagali.

Viri:

3. (2020). Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Pridobljeno 28. januar 2021 iz eUprava Republike Slovenije:https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=11049
4. European commission. (2020). Communication from the commission to the European parliament, the council, the European economic and social committee and the committee of the regions. Pridobljeno 6. januar 2021 iz European commission: https://ec.europa.eu/environment/pdf/chemicals/2020/10/Strategy.pdf.
5. (2020). Zakon o varstvu okolja (ZVO-1). Pridobljeno 5. januar 2021 iz Pravno-informacijskega sistema Republike Slovenije: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1545#.