Ko se temperatura zraka dvigne nad 30 ̊C, postane marsikje na delovnem mestu peklensko vroče. Poveča se tudi možnost vročinskega udara, dehidracije in tudi srčnega zastoja. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Uradni list RS, št. 89/99, 39/05 in 43/11 – ZVZD-1) določa zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev, ki jih mora delodajalec upoštevati pri načrtovanju, oblikovanju, opremljanju in vzdrževanju delovnih mest. Med temi zahtevami je opredeljena tudi temperatura v delovnih prostorih, in sicer v 25. členu omenjenega pravilnika.

Prav vsak lahko doživi dehidracijo ali toplotni udar

Zavedati se moramo, da vročina vpliva tudi na naše zdravje in počutje. Vitka Vujanović, dr. med. spec. urg. med., pojasnjuje, da vročina na splošno zmanjša naše umske in delovne sposobnosti in dodaja: »Vzdrževanje telesne temperature v bioloških mejah je ena izmed poglavitnih nalog našega telesa. Ko temperatura v okolju hitro naraste, se ob neprilagoditvi telesa na nove okoliščine lahko pojavijo simptomi in znaki dehidracije, vročinske pregretosti oziroma udara.«

Vitka Vujanović, dr.med.spec.urg.med.

Znaki dehidracije in vročinske izčrpanosti se lahko pojavijo pri vsakem posamezniku. Najbolj ogrožene skupine so otroci in starostniki, osebe z znanimi srčno-žilnimi boleznimi in bolniki s sladkorno boleznijo. »Simptomi in znaki vročinske izčrpanosti vključujejo močno potenje, bledo, hladno in lepljivo kožo, utrujenost, slabost in omotico. Pri toplotnem udaru opažamo povišano telesno temperaturo (pogosto nad 40 °C), suho, vročo kožo, glavobol, omotico, slabost in bruhanje, zmedenost in nezavest,« dodaja zdravnica Vitka Vujanović.

Pri srčnem infarktu čim prej pokličemo 112

Ob povišanju temperature okolja se poveča tudi tveganje za srčni infarkt. Najznačilnejši simptom je tiščeča bolečina za prsnico, ki se lahko širi v eno ali obe roki oziroma v čeljust. Zdravnica Vitka Vujanović pojasnjuje, da lahko bolečino spremljajo še slabost, bruhanje, izrazito potenje in motnje ritma. Prav tako se lahko pojavljajo tudi drugi znaki, kot so na primer oslabelost, kašelj, omotica, pospešen ali nereden utrip. Pri ženskah se pogosteje pojavljajo opozorilni znaki (simptomi pred srčnim infarktom), med katerimi izstopa nenavadna izrazita utrujenost.

Če se pojavijo simptomi srčnega infarkta, je pomembno, da osebo posedemo v udoben položaj in je ne zapuščamo. Čim prej pokličemo na 112 in posredujemo informacije službi Nujne medicinske pomoči

»Največ, kar lahko naredi posameznik, je zmanjšanje tveganja za srčno-žilne bolezni z manjšanjem telesne teže, redno vadbo (30 minutni sprehod na dan), prehrano z visokim deležem vlaknin, opustitvijo kajenja, zmanjšanjem stresa, rednim jemanjem že predpisanih zdravil in obiskom osebnega zdravnika za preventivo srčno-žilnih bolezni oziroma ocene tveganja,« razlaga Vitka Vujanović in dodaja: »V poletnih dnevih ne hodimo na sonce v obdobju najvišje vročine. V tem obdobju se izogibamo telesnim naporom, kavi in alkoholu ter skrbimo za primerno hidracijo, zaščito pred soncem (svetla, lahka oblačila in zaščitna sredstva z visokim faktorjem). Dodatno se lahko s svojim osebnim zdravnikom posvetujete, kateri so primerni ukrepi glede na vaše zdravstveno stanje.«

Vsaka sekunda šteje

V Coni Tezno je več kot 220 podjetij. V teh vročih dneh je veliko zaposlenih izpostavljenih težkim delovnim pogojem. Zavedamo se, da ob nastanku infarkta šteje vsaka sekunda. Zato smo v coni vzpostavili mrežo samodejnih defibratorjev. Kliknite na splet, na naslov https://www.conatezno.si/aed/ in poglejte karto. Kdo ve, morda boste tako kdaj komu skupaj rešili življenje.

Komu je AED namenjen in kakšno je pravilno postopanje?

Samodejni defibrilator je namenjen prekinitvi motenj srčnega ritma, ki se pojavijo ob zastoju srca. »Pravilno postopanje vključuje takojšnjo prepoznavo srčnega zastoja, obveščanje Nujne medicinske pomoči prek številke 112, čimprejšnji začetek s stiski prsnega koša in namestitev samodejnega defibrilatorja. Po vključitvi aparata nas le-ta vodi skozi postopek namestitve, preveri srčni ritem in priporoča eventualno proženje električnega sunka, ki mu sledi čimprejšnje nadaljevanje temeljnih postopkov oživljanja,« pojasnjuje postopek zdravnica Vitka Vujanović.