Leto pandemije je v Sloveniji zaznamovalo precejšen upad celotne zgodnje podjetniške dejavnosti. Najnovejši Globalni podjetniški monitor za Slovenijo, ki meri zgodnjo podjetniško dejavnost, ugotavlja, da je indeks TEA, ki ponazarja delež odraslih prebivalcev Slovenije, ki so na začetku podjetniškega delovanja (nastajajoči podjetniki), in tistih, ki že imajo podjetje in izplačujejo plače, vendar ne več kot tri leta in pol, v letu 2020 upadel s 7,8 % v letu 2019 na 6,0 %. Pri tem velja poudariti, da upad TEA-indeksa zaznavamo tudi v drugih evropskih državah, medtem ko je na globalni ravni celotna zgodnja podjetniška dejavnost celo narasla. V povprečju je indeks TEA v evropskih državah znašal 8,1 %, primerjava Slovenije z osemnajstimi evropskimi državami pa pokaže, da smo v evropskem merilu šele na 14. mestu. Najvišje stopnje zgodnje podjetniške dejavnosti so dosegle Latvija (15,6 %), Slovaška (13,9 %) in Hrvaška (12,7 %), najnižje pa Italija (1,9 %), Poljska (3,1 %) in Nemčija (4,8 %).

V letu 2020 je bilo največ zgodnje podjetniške dejavnosti med mladimi v starosti od 25 do 34 let. Odstotek nastajajočih in novih podjetnikov je v Sloveniji znašal 37,49 %, medtem ko je v vseh analiziranih državah GEM bil v povprečju 32,10 % in v evropskih državah 30,25 %. Porast zgodnje podjetniške dejavnosti te skupine mladih bi lahko pripisali njihovi ustreznejši pripravljenosti za izkoriščanje podjetniških priložnosti, povezanih z delom na daljavo, in ustreznejšo digitalno pripravljenostjo, ki je v času epidemije postala ključna konkurenčna prednost. Žal se je v tej starostni skupini močno zmanjšal delež žensk. A zaznavamo precejšen zaostanek najmlajše starostne skupine (od 18 do 24 let), ki je v poprečju skoraj trikrat manj zgodaj podjetniško dejavna v primerjavi z vrstniki iz proučevanih skupin držav. Razlog gre najverjetneje pripisati množični vključenosti mladih v srednješolsko in terciarno izobraževanje v Sloveniji. Zelo je upadla tudi zgodnja podjetniška dejavnost starostne skupine od 45 do 54 let (s 25,6 % na 14,11 %). Upad je na prvi pogled presenetljiv, saj gre za posameznike v zrelem obdobju kariere, ki imajo ustrezna znanja in veščine, z leti pa so si že ustvarili potrebne mreže povezav za potencialno uspešno samostojno podjetniško pot. Ocenjujemo, da je močan razlog za tako izrazit upad zgodnje podjetniške dejavnosti v skupini, ki je sicer potencialno zelo obetavna, po eni strani v višjih oportunitetnih stroških zaradi splošne negotovosti, po drugi strani pa v težnji po izkoriščanju varnega zavetja v obstoječih zaposlitvah in pomoči državnih intervencij v času krize.

Veseli, da se je tudi lani že tretje leto zapored povečala zgodnja podjetniška dejavnost žensk v Sloveniji. V letih od 2018 do 2020 se je povečala za skoraj 10 odstotnih točk, na 38,3 %, in tako prvič v opazovanem obdobju presegla evropsko povprečje (38,1 %). Ta rezultat je presenetljiv, saj kaže, da je padec gospodarske dejavnosti v času pandemije, ki je na trgu dela izraziteje prizadela ženske, posledično prispeval k intenzivnejšemu ustanavljanju podjetij s strani žensk. Primerjava Slovenije z evropskimi državami GEM glede zgodnje podjetniške dejavnosti med spoloma kaže, da se je v letu 2020 Slovenija uvrstila na deveto mesto med 18 proučevanimi državami. Največjo participacijo žensk v zgodnji podjetniški dejavnosti v letu 2020 sta sicer izkazovali Švica (47,21 %) in Nemčija (46,51 %), najmanjšo pa Italija (23,97 %) in Luksemburg (31,26 %).

Kriza zaradi epidemije koronavirusne bolezni Covid-19 je povzročila velike spremembe v podjetništvu, vendar te niso zmeraj negativne. Čeprav je za nekatera podjetja pomenila težave v poslovanju, je za marsikaterega podjetnika pomenila tudi pojavljanje novih poslovnih priložnosti. V Sloveniji je v času krize zaradi epidemije koronavirusne bolezni Covid-19 kar tretjina zgodnjih podjetnikov zaznala nove poslovne priložnosti, kar je toliko kot v povprečju v evropskih državah. Tudi ko gledamo delež podjetnikov, ki so izstopili iz poslovanja zaradi krize, povzročene z epidemijo koronavirusne bolezni Covid-19, to ni najpogostejši razlog. Navedlo ga je 12,1 % podjetnikov, kar je bistveno manj kot v evropskih državah (20,1 %). Med razlogi prevladujejo prodaja, izkoriščanje druge priložnosti, upokojitev ali drugi osebni razlogi (65,2 %), finančni razlogi (13,4 %), davčne in vladne politike ali birokracija (9,3 %). Da pandemijska kriza ni pomembneje vplivala na izstope iz poslovanja, je treba delno pripisati tudi nizu protikoronskih zakonov s finančnimi ukrepi za blažitev posledic pandemije, v katerih je vrsta ukrepov namenjenih financiranju stroškov poslovanja podjetja in podjetnika, ki lahko preprečujejo odločitev podjetnika o izstopu ali izstop prestavljajo v prihodnost.

Po mnenju posebej izbrane skupine izvedencev, ki jih anketira GEM, so se nova in rastoča podjetja v Sloveniji, po mnenju nacionalnih izvedencev, proaktivno odzvala na zaprtje zaradi epidemije koronavirusne bolezni Covid-19 (sprejela so nove načine poslovanja, spodbujala delo od doma, prilagodila svoje izdelke in storitve, odkrila nove poslovne priložnosti ipd.). Na lestvici od 1 do 10 je bil njihov odziv ocenjen s 6,73, s čimer smo se uvrstili v zgornjo polovico lestvice vseh sodelujočih držav GEM in nad povprečje Evrope, kjer ocena znaša 6,46. Kljub proaktivnemu odzivu podjetniškega sektorja so pri zgodnjih ukrepih vladnih politik za zajezitev posledic pandemije na področju gospodarstva zabeleženi slabši rezultati. Slovenski izvedenci so ta okvir ocenili s povprečno oceno 4,92, povprečje evropskih držav pa znaša 5,29. Večina izvedencev iz držav, sodelujočih v raziskavi GEM, ocenjuje zgodnji vladni odziv na pandemijo koronavirusne bolezni Covid-19 kot nezadovoljiv ali nezadosten.

V svetovnem merilu so vladni ukrepi najviše ocenjeni v Savdski Arabiji, tesno ji sledijo Združeni arabski emirati in Nizozemska, ki je tudi sicer država, kjer podjetniška dejavnost tradicionalno uživa veliko podporo. Slovenski izvedenci so se najbolj strinjali, da je vlada med pandemijo koronavirusne bolezni Covid-19 zaščitila delavce novih in rastočih podjetij ter njihove stranke (povprečna ocena 5,94), vse preostale trditve so negativno rangirane, s povprečnimi ocenami nižjimi od 5. O vladnem odzivu na gospodarske posledice zaradi epidemije koronavirusne bolezni Covid-19 smo povprašali tudi podjetnike, ki so na vprašalnik odgovarjali po tako imenovanem prvem valu, ki je obetal izboljšanje epidemiološke situacije in so vladni ukrepi zaradi pandemije že prišli bolj do izraza. Več kot polovica ustaljenih podjetnikov (52,88 %) meni, da se je slovenska vlada učinkovito odzvala na gospodarske posledice pandemije, kar je nekoliko nad evropskim povprečjem.

Global Entrepreneurship Monitor (GEM) je največja svetovna raziskava podjetništva. Slovenski del raziskave soustvarja raziskovalni tim na Inštitutu za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Tim sestavljajo prof. dr. Miroslav Rebernik (vodja), prof. dr. Polona Tominc, doc. dr. Katja Crnogaj, prof. dr. Karin Širec, prof. dr. Barbara Bradač Hojnik in mag. Matej Rus. Podrobni rezultati raziskave so dostopni na http://ipmmp.um.si/ in na www.gemconsortium.org.