Nekoč ponos in simbol delavstva bo morda postal golf igrišče
Med Zolajevo in Zagrebško cesto se razprostira travnata površina, na kateri je nekoč stal letni garderobni objekt skupaj s tremi bazeni, ki so tvorili kompleks kopališča TAM. Ta del mariborske dediščine je bil na Teznem dolga leta prepoznaven simbol me …
Med Zolajevo in Zagrebško cesto se razprostira travnata površina, na kateri je nekoč stal letni garderobni objekt skupaj s tremi bazeni, ki so tvorili kompleks kopališča TAM. Ta del mariborske dediščine je bil na Teznem dolga leta prepoznaven simbol mesta in izredno priljubljena točka za poletno osvežitev.
Sprva je bila na tem mestu predvidena etapna gradnja rekreacijskega centra TAM, vendar je bilo denarja dovolj samo za letno kopališče. Idejni projekt za rekreacijski center TAM je bil izdelan marca 1971. Prva faza kopališča je bila zgrajena leta 1973. Območje je obsegalo 35.000 kvadratnih metrov površine in je sprejelo več kot 1000 obiskovalcev dnevno. Kompleks je bil sestavljen iz dveh večjih bazenov in manjšega, plitvega bazena, primernega za »otroško čofotanje«. Bazenski kompleks je obdajal gozdiček, ki je dajal prijetno senco v vročih poletnih dneh.
Zaradi neposredne bližine Tovarne avtomobilov Maribor je industrijska cona na tem območju pridobila kopališče kot znak ponosa in simbola delavstva. In prav delavci tovarne so pred 48 leti kopališče zgradili s prostovoljnim delom. Gradili so celo ob sobotah. Zaradi pomanjkanja denarja in premalo investicij v letne sanacije je kopališče začelo izgubljati svojo vrednost. Kopališče je ves čas obratovanja delovalo na meji rentabilnosti, zadnjih pet let, od leta 2002 dalje, pa vedno z izgubo. Do leta 2004 je bilo kopališče še vedno v poletnih mesecih namenjeno športnim klubom za treninge in tekmovanja. Strojna instalacija za ogrevanje vode in bazenska oprema pa sta bili tako dotrajani, da so leta 2004 prenehali ogrevati bazensko vodo. Od leta 2005 naprej se Kopališče TAM ni več uporabljalo in leta 2006 je dokončno zaprlo svoja vrata.
Zaradi dotrajanosti kopališču več ni bilo rešitve. Lastnica Mestna občina Maribor se je leta 2012 odločila ostanek kopališča porušiti, bazene so zasuli in posadili travo. Zemljišče je imela občina v načrtih ponuditi morebitnim interesentom, ki bi želeli na istem mestu zgraditi bodisi športni park ali kopališče, vendar nikakor ne industrijskih objektov ali parkirišča.
A je minilo znova nekaj let in zemljišče je samevalo. Letos maja so Športni objekti Maribor objavili razpis za Javno zbiranje ponudb za oddajo nepremičnin v najem. Gre za 22.648 m² površin nekdanjega kopališča. Nepremičnina bi se za nedoločen čas oddala za opravljanje športne dejavnosti in z njo povezanih dejavnosti. Najemnik bi bil dolžan urejati igrišča, skrbeti za funkcionalno urejenost le-teh, za red in čistočo ter na najeti površini zagotoviti pogoje za izvajanje športnih programov.
Neuradno se govori, da bi se na območju nekdanjega kopališča lahko uredilo vadišče za golf. Informacijo smo preverili pri vodji kopališč in objekta Ljudski vrt Mateju Pungartniku. Povedal je, da glede na to, da mesto vadišča nima, obstaja v mislih tudi ta ideja. Žal nam do zaključka redakcije ni mogel ponuditi več informacij glede prejetih ponudb na razpis in v njih zapisanih dejavnosti, čeprav je prijavni rok že potekel.