Agencija za varnost prometa in Policija javnost pozivata k ničelni toleranci do udeležbe v prometu pod vplivom alkohola, saj neodgovorno in nepremišljeno vedenje zaradi pitja alkohola prinaša težke posledice. Na nesprejemljivost vožnje pod vplivom alkohola opozarjajo z glavnim sporočilom kampanje, ki izhaja iz ljudske pesmi »Kol’kor kapljic, tol’ko let«. Toda v prometu to ne velja. Več kapljic alkohola ne pomeni boljše zabave, ampak predvsem povečuje tveganje za ogrožanje cestnega prometa, zdravja in življenja vseh udeležencev.

Po osmih mesecih se je uradno končalo obdobje druge razglašene epidemije, raziskava NIJZ z začetka junija pa je pokazala, da se med prebivalci Slovenije pojavljajo znaki pandemske izčrpanosti. Povečuje se delež tistih, ki so zaradi tega bolj izpostavljeni tveganim vedenjem, najpogosteje gre za pitje alkoholnih pijač.

Do konca letošnjega maja se je zaradi alkoholiziranih povzročiteljev pripetilo 448 prometnih nesreč oz. 15 % manj kot v lanskem primerjalnem obdobju. Število prometnih nesreč s telesno poškodbo in smrtjo je prav tako manjše za 15 %. Skupaj je v prometnih nesrečah, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec, do konca letošnjega maja umrlo sedem udeležencev oz. 50 % manj kot v prvih petih mesecih lanskega leta. Hudo telesno poškodovanih je bilo 32 udeležencev (-27 %), lažje telesno poškodovanih je bilo 166 udeležencev (-1 %). Ob tem je treba poudariti, da je bila letos epidemija razglašena vseh prvih pet mesecev, kar pomeni, da so veljali številni ukrepi, zaradi katerih je bilo na cestah manj prometa.

Zloraba alkohola je do 31. maja letos botrovala sedmim smrtnim žrtvam na slovenskih cestah oziroma polovico manj kot v enakem obdobju lani. A zvišala se je povprečna stopnja med vsemi alkoholiziranimi povzročitelji prometnih nesreč, ki letos znaša 1,42 promila, medtem ko je lani znašala 1,39 promila. Med povzročitelji izstopajo starostne skupine 18–24, 25–34 in 55–64 let, med vzroki za nastanek pri alkoholiziranih voznikih prednjačita neprilagojena hitrost in nepravilna stran/smer vožnje. Slovenci in Slovenke smo po porabi alkohola visoko nad evropskim povprečjem. Na leto prebivalec, starejši od 15 let, v povprečju spije 11 litrov čistega alkohola. Alkohol je v slovenski družbi večkrat predstavljen kot »lepilo« za druženje ali celo kot glavni povod, ki je ob premnogih priložnostih v ospredju dogajanja. Opevajo ga ponarodele pesmi, postavljajo ga celo v vlogo odrešitelja vsakodnevnih skrbi.

 V poletnih mesecih, ko se bo promet še povečeval, se bodo temu prilagodile tudi dejavnosti Policije in agencije. Agencija bo s široko medijsko kampanjo opozarjala, da alkohol ne sodi v promet. Prek javnega poziva agencija sofinancira preventivne dejavnosti več nevladnih organizacij, ki bodo izvajale dejavnosti in dogodke na temo alkohola, hitrosti in motoristov. Policisti bodo v obdobju nacionalne preventivne akcije izvajali nadzor nad psihofizičnim stanjem udeležencev v cestnem prometu, ki je usmerjen v preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola.

Vir: https://www.avp-rs.si