Igor Ambrožič

Pred dnevi me je informatik, medtem ko nam je urejal računalniško mrežo v pisarnah, vprašal: »S čim se ukvarja vaša firma?« Ker sem imel občutek, da ga to res zanima, sem mu v nekaj stavkih razložil, kaj in kako počnemo na področju razvoja kadrov in vodij. Hitro je ugotovil, da bo to prej ali slej potrebovalo tudi njihovo podjetje. Ob tem je dodal: »Morate vedeti, da je pri nas nekaj takšnih, ki jim je vse brez veze, še posebej teambuildingi.« Čeprav sem slutil, kaj je razlog temu, mi je kar sam pojasnil: »Pravijo, da ne bodo gledali službenih fac še v prostem času, ker jim nekateri sodelavci že itak presedajo.«

Iskreni računalničar je poudaril bistvo – izražanje neustreznih odnosov in vzdušja v podjetju, ki se velikokrat pokaže tako, da sodelavci pasivno agresivno odklanjajo udeležbo na službenih praznovanjih, druženjih in tudi izobraževanjih. Jasno je, da ima zapovedano, prisilno udeleževanje ravno nasprotni učinek, kot bi si ga želeli. Zato mora strokovno podkovan in razumevajoč konzultant začeti pri začetku in se vprašati: kaj se dogaja pod površino vidnih odnosov v takšnem podjetju. Tudi menedžmentu podjetja mora biti jasno, da še tako zabaven in s kuhanim vinom zalit teambulding ne bo bistveno pripomogel k dolgoročnemu izboljšanju odnosov. Za krepitev timskega duha, medsebojnega razumevanja in uzaveščanje sodelovanja je potreben vztrajen trening. Da, kot pri športu: potimo se, vedno ne zmagamo, a sprejmemo, da proces usmerjenega razvoja in rasti vodi do končnega zadovoljstva.

Pozitivno delovno vzdušje, motivacijska klima, kakovostna komunikacija potrebujejo čas za razvoj, čez noč je nemogoče doseči bistvene spremembe. Vsako uvajanje sprememb in drugačno ravnanje s seboj nosi upor in stiske pred neznanim, to je povsem normalno. Tega se mora vodja zavedati in čim več svoje energije investirati v izboljšanje odnosov, kajti od tega so odvisni ekonomski rezultati na dolgi rok.

Vsak vodja nosi posebno odgovornost pri omenjenih procesih. Sedaj, na pragu vročega poletja, vam zaupam tri preprosta vodila. Razmišljajte o njih, čim prej uvedite v prakso in dodajte še kakšno svoje!

1. Bodite svetilnik ekipi!

Kdaj potrebuje ladja svetilnik za orientacijo? Ko je lepo, sončno vreme in mirno morje? Ne, temveč takrat, ko so megla, tema in slaba vidljivost. Vodja svojo kakovost najbolje pokaže v obdobju krize, ko se pojavljajo konfliktne situacije, kadar sodelavci ne vedo, kaj se dogaja in kaj jih čaka na obzorju. Ekipa računa na vas, da jih popeljete v varnejši pristan, in jutri na novo, vznemirljivo potovanje.

2. Bodite radodarni s časom!

Takoj boste dejali, da je kaj takšnega skoraj nemogoče, saj je današnji ekonomski trenutek izjemno dinamičen, negotov in zahteva menedžerja dvanajst ur na dan. Toda spomnite se – darovi niso le veliki in bogati. Poznamo tudi majhne pozornosti, drobne darove, ki nam veliko pomenijo in nam dajo vedeti, da smo pomembni, vredni. Enako je tudi v ekipi – vsakemu članu vašega kolegija, projektne ekipe ali oddelka oz. slehernemu v podjetju redno namenite vsaj nekaj vaših minut. Zelo dobro je, da se pripravite in ste že prej seznanjeni z njegovo situacijo, in da veste, kaj ga boste vprašali oz. kako nagovorili.

3. Bodite radodarni z informacijami!

Verjemite, da je sodelavcem bolje posredovati kakšno informacijo preveč kakor premalo. To seveda ne pomeni, da jih zalivajte s sporočili in navodili, ker jih bo to zmedlo in bodo težko delovali. Tudi tukaj je ključna prava mera. A zavedajte se, da je pomanjkanje informacij eden od najbolj usodnih demotivatorjev, saj imajo zaposleni občutek, da niso dovolj vredni, ne poznajo skupnih usmeritev podjetja in ne zmorejo prepoznati priložnosti, kako bi lahko prispevali k skupnemu razvoju.