Pokrajinski arhiv Maribor

Tradicija zbiranja, ohranjanja in varovanja arhivskega gradiva na območju Pokrajinskega arhiva Maribor je veliko starejša od institucije. Pokrajinski arhiv Maribor je javni zavod, ki trajno in celovito izvaja varstvo arhivskega gradiva, ki nastaja na njegovem pristojnem področju. Vodenje arhiva je s 15. junijem 2021 prevzela mag. Nina Gostečnik.

Ideja o arhivu je stara dobrih 100 let

Leta 1903 so slovenski izobraženci v Mariboru ustanovili Zgodovinsko društvo za Slovensko Štajersko in v tem okviru začeli zbirati arhivsko gradivo zasebne provenience – predvsem zapuščine štajerskih kulturnih delavcev. Ideja o ustanovitvi javnega arhiva v Mariboru se je pojavila že na začetku 20. stoletja. Formalno so jo uresničili šele leta 1933, ko so sprejeli Poslovnik Banovinskega arhiva v Mariboru in s tem ustanovili mariborsko arhivsko institucijo. Delovno območje Banovinskega arhiva je po takratnem poslovniku obsegalo vso nekdanjo slovensko Štajersko, jugoslovanski del Koroške in Prekmurje. Leta 1941, ko je arhiv prenehal obstajati kot samostojna ustanova, so ga kot oddelek priključili mariborskemu muzeju. Njegove strokovne dejavnosti so skoraj ugasnile. Kot samostojna arhivska kulturna ustanova je bil arhiv obnovljen šele na začetku l. 1952 z nazivom Državni arhiv LRS – podružnica Maribor. Leta 1963 je mariborski arhiv s statutom dobil svoj današnji naziv: Pokrajinski arhiv Maribor in še danes pristojno območje.

V registru je kar 2.045 fondov in zbirk

Direktorica mag. Gostečnik razlaga, da danes Pokrajinski arhiv Maribor deluje kot sodobna strokovna ustanova, ki nadaljuje tradicijo varovanja in hrambe arhivskega gradiva javnopravnih oseb na svojem pristojnem področju, ki zajema kar 13 upravnih enot: Dravograd, Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Maribor, Pesnica, Ruše in s tem pokriva vse občine, ki so na področju posamezne upravne enote. »Tako v arhivu hranimo arhivske fonde številnih ustvarjalcev, ki so razdeljeni po področjih: uprava, pravosodje, vzgoja in izobraževanje, znanost in kultura, rekreacija in informiranje, zdravstvo in socialno varstvo, gospodarstvo in bančništvo, članske organizacije, zasebno gradivo in arhivske zbirke. Arhivski zakon namreč določa, da vse te ustanove v arhiv predajo gradivo po tridesetih letih od njegovega nastanka.«

Pokrajinski arhiv Maribor v svojem registru tako šteje kar 2.045 fondov in zbirk, kar fizično predstavlja kar več kot 18 tekočih kilometrov gradiva, ki ga hranijo v primernih arhivskih depojih.

 

Arhivsko gradivo je zanimivo za marsikoga

Poizvedovanje po arhivskem gradivu je v arhivu stalnica. V arhivski čitalnici raziskovalci sami pregledujejo arhivsko gradivo in pripravljajo nove raziskave na številnih področjih. »Arhivsko gradivo ni zanimivo samo za zgodovinarje, temveč tudi za sociologe, arhitekte, jezikoslovce in številne druge. Veseli smo, da je po epidemijski zapori naša čitalnica ponovno odprta in nas lahko raziskovalci brez večjih omejitev ponovno obiščejo. V času zaprtja arhivskih ustanov smo poskušali čim več raziskovalcem pomagati z digitaliziranim gradivom,« dodaja mag. Gostečnik.

Veliko ljudi se na arhiv obrne, ko potrebujejo overjene kopije dokumentov za potrebe upravnih in drugih postopkov. »V zadnjih letih imamo največ povpraševanja po kopijah gradbenih in uporabnih dovoljenj, ki so potrebna za prodajo ali adaptacijo nepremičnin. Zelo veliko ljudi potrebuje podatke o manjkajoči delovni dobi, potrdilo o zaključeni izobrazbi, velikokrat tudi duplikat spričevala. V teh primerih uporabniki ne raziskujejo sami, temveč jim naši arhivisti poiščejo zahtevane dokumente, jih skopirajo in overijo. Takšne kopije so potem enake originalu,« razlaga Gostečnikova in dodaja: »V arhivu hranimo tudi veliko gradbenih načrtov, ki so izredno zanimivi in za uporabnike zelo uporabni. Hkrati so bili zaradi pogoste uporabe podvrženi številnim poškodbam. Veliko pozornost zato pri načrtovanju dela namenjamo digitalizaciji. Na ta način zaščitimo originalno gradivo, uporabniki pa lahko pregledujejo digitalne kopije. Digitaliziranega je res veliko arhivskega gradiva, tudi vse pergamentne listine, ki jih je več kot 1.100 in so nastale med letoma 1264 in 1869.«

Register fondov in zbirk je dostopen tudi prek spleta (spletna stran www.siranet.si). Namenjen je podajanju informacij o arhivskem gradivu, ki ga hranijo, nekateri zapisi vsebujejo tudi digitalizirane dokumente, ki si jih uporabniki lahko ogledajo kar na domačem računalniku.

Razstave, izobraževanja, založništvo

Z razstavami, izobraževanji, konferencami, dnevi odprtih vrat, predavanji ter predstavitvami arhiva in njegove dejavnosti mlajšim generacijam približujejo bogastvo arhivskega gradiva lokalnemu prebivalstvu ter s tem širijo svojo prepoznavnost v lokalnem in mednarodnem okolju.

Založniška dejavnost Pokrajinskega arhiva Maribor ima dolgo tradicijo. Arhiv vsakoletno izda številne publikacije, ki imajo večletno tradicijo, nekatere to pot šele začenjajo. Najzanimivejše za široko javnost so vsekakor publikacije, ki jih izdamo ob različnih razstavah. Te nastajajo na osnovi ohranjenega arhivskega gradiva in skozi njega pripovedujejo zgodbe, vezane na zgodovino območja, ki ga arhiv pokriva.

»Razstave se navezujejo tudi na zgodovino šolstva, posameznih šol, zgodovino mest in krajev ter na pomembne dogodke. Naj omenim le nekaj naslovov: Metalna Maribor, TAM, Hidromontaža Maribor, Jeklotehna Maribor, TVT Boris Kidrič, Vodni stolp v Mariboru in gradnja elektrarn na Dravi ob 50 letnici dviga Vodnega stolpa, Spomini na Vlak bratstva in enotnosti in slovenske izgnance med okupacijo, Spomini iz svetovne vojne 1914–1918 dr. Alojzija Trstenjaka, Stoletni mariborski glavni most, 140 let Plinarne Maribor, Okupirani Maribor 1941-1945, Varašanci – prekmurski meščani, Trg Turnišče v arhivskih virih, Mariborski teden, Maribor v letu 1965, Jugoslavija prihaja, Maribor – mesto, hiše, ljudje in še mnoge druge,« razlaga Nina Gostečnik.

Vsako leto arhiv izda tudi dodatni zvezek v seriji Gradivo za zgodovino Maribora (GZM). Ta izhaja že več kot štiri desetletja in prinaša objave virov, ki so pomembni za raziskovanje Maribora in njegove zgodovine. V letu 2020 so začeli izdajati še serijo Gradivo za zgodovino Koroške, kjer je izšla že prva številka in verjamejo, da bo sledila poti, kot jo je začrtala publikacija GZM.

Trenutno sta v arhivu še vedno na ogled razstavi iz leta 2020: TVT Boris Kidrič Maribor – ob progi in za progo ter razstava Metalna Maribor – fotografska zgodba. V Muzeju narodne osvoboditve Maribor trenutno gostuje razstava, pri kateri smo sodelovali z več deležniki in je bila pripravljena ob stoti obletnici koroškega plebiscita.

»V letošnjem letu načrtujemo še razstavi Biseri koroške dediščine avtorja dr. Vinka Skitka, ki bo predstavila najstarejše in najbolj izstopajoče gradivo, ki se nanaša na prostor koroške regije ter razstavo Pozdrav iz Maribora in okolice – fotografije in razglednice od konca 19. stoletja do leta 1945 avtorice Sabine Lešnik, ki bo prikazala številne, še ne videne ali objavljene podobe. Poseben letošnji projekt je tudi izdaja obsežne publikacije Gospostvo Negova, kot ga slikajo arhivski viri, ki jo pripravlja Mojca Horvat in prinaša izčrpno analizo arhivskega gradiva, ki ga hranimo v tem fondu,« tako o načrtih Gostečnikova.

Učne ure za predstavitev arhivske dejavnosti

»V Pokrajinskem arhivu Maribor organiziramo učne oz. spoznavne ure, ki so namenjene predstavitvi arhivske dejavnosti, našega dela in gradiva. S tem želimo predvsem mlajšim generacijam, ki nas obiščejo v sklopu dni dejavnosti, predstaviti pomen kulturne dediščine in arhivov. Predstavitve prilagodimo vsaki šolski skupini in jim prikažemo nekaj zgodovinskih zanimivosti kraja, iz katerega prihajajo.« Poleg tega organizirajo še delavnice, kjer se učenci sami preizkusijo v raziskovanju po arhivskem gradivu, izdelajo voščene pečate in pišejo s kaligrafskim peresom. Vse te dejavnosti prilagodijo tudi drugim zainteresiranim skupinam.

 

TAMOVI dokumenti so v enem od najobsežnejših fondov

Fond Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor je eden izmed obsežnejših fondov v skupini gospodarstva. Obsega kar 1.258 arhivskih škatel gradiva in nekaj kartotečnih omar, gradivo pa je nastalo med letoma 1941 in 2008. Med gradivom najdemo vse, kar bi nas lahko zanimalo o zgodovini in razvoju tovarne, proizvodnji, izdelkih, delavcih in življenju v tovarni. Med najzanimivejšim gradivom je zagotovo obsežna fototeka, v kateri najdemo fotografije, nastale med letoma 1941 in 1987, gradbene projekte in načrte za objekte, ki so nastali med leti 1941 in 1990, zelo zanimiva je tudi kronika, v kateri kronist opisuje delo v tovarni od leta 1944 do leta 1983. Najdemo še zapisnike upravnega odbora, delavskih svetov, zaključne račune in številne druge dokumente.

V arhivu so o Tovarni avtomobilov in motorjev leta 2007 že pripravili obsežno razstavo, ki jo je spremljal tudi spominski zbornik.

Posebej zanimivo je obdobje številnih stečajev velikih podjetij

Po končanem študiju zgodovine in angleškega jezika v Mariboru se je zaposlila v arhivu kot arhivistka, dodeljeno ji je bilo področje fondov in ustvarjalcev s področja gospodarstva. Kot pravi nova direktorica, poleg skrbi za arhivsko gradivo, urejanje, popisovanje in prevzemanje to področje s sabo prinaša številne izzive. »Vsak ustvarjalec tega področja ima svojo posebnost, zato sem se kaj hitro zakopala v področne zakonodaje in naštudirala značilnosti posameznih panog. Posebej zanimivo je obdobje številnih stečajev velikih podjetij, kamor spada tudi stečaj Tovarne avtomobilov in motorjev Maribor. Ob novih stečajih je bilo treba naštudirati stečajno zakonodajo in pristojnosti našega arhiva v takšnih primerih.«

Mag. Nina Gostečnik je v arhivu sodelovala pri številnih projektih. »Vodila sem organizacije izobraževanj za zaposlene pri ustanovah, za katere smo pristojni, in obenem izvajala nekatera predavanja, sodelovala sem pri organizaciji vsakoletne mednarodne konference in vodila uredništvo zbornika, ki je ob konferenci vsako leto izšel. Hkrati sem urednica tudi drugih publikacij, ki jih arhiv izdaja. V delo arhiva sem bila vpeta na številnih področjih, ustvarjala sem svoje razstave in sodelovala pri nastajanju razstav svojih kolegov: od prevajanja v angleški jezik do postavitve razstav in publikacij v smislu grafičnega oblikovanja in priprave na tisk.«

Pripravila je tudi kar nekaj odmevnih razstav in ponosno lahko reče, da je bila vsaka zase zelo posebna in čustvena. »Pri vsaki od njih sem v pripravo vpela nekdanje zaposlene in tako je bila dodana osebna nota, ki v človeku pusti sled. Vsake od teh razstav se res zelo rada spominjam.«

Po 15 letih korak naprej

Po petnajstih letih dela v Pokrajinskem arhivu Maribor se je odločila narediti korak naprej. Pravi, da ji prav pretekle izkušnje in delovanje v zavodu dajejo svež pogled na izvajanje del in nalog Pokrajinskega arhiva Maribor ter uresničevanje slovenske kulturne politike na področju varstva dokumentarnega in arhivskega gradiva. »Vedno me žene želja po pridobivanju in poglabljanju novih znanj in izkušenj, ki zame predstavljajo svojevrsten izziv; prav takšen bo gotovo vodenje Pokrajinskega arhiva Maribor. Pokrajinski arhiv Maribor združuje res odličen kolektiv, ki vestno skrbi za arhivsko gradivo, ki ga hranimo. Skupaj smo v preteklosti uresničili številne projekte in verjamem, da bomo s takšno vnemo nadaljevali tudi v prihodnje. Naša učinkovitost in ustvarjalnost sta vsekakor zagotovilo, da bomo tudi nadalje delali dobro in svojim uporabnikom zagotavljali ustrezno pomoč in storitve,« še za konec dodaja nova direktorica mag. Nina Gostečnik.