26. julija, 2021

100-milijonski stroški delodajalcev kot posledica bolniškega absentizma

V obdobju 2010–2018 se je število primerov bolniške odsotnosti povečalo skoraj za 30 %. Če so v letu 2010 zdravniki izdali blizu 215.000 bolniških odločb, je bilo le-teh v letu 2018 izdanih skorajda 300.000. V Sloveniji je tako na leto izgubljenih več …

Piše: Marko Bauman, zasebni detektiv

V obdobju 2010–2018 se je število primerov bolniške odsotnosti povečalo skoraj za 30 %.

Če so v letu 2010 zdravniki izdali blizu 215.000 bolniških odločb, je bilo le-teh v letu 2018 izdanih skorajda 300.000. V Sloveniji je tako na leto izgubljenih več kot 10 milijonov delovnih dni, oziroma je dnevno v bolniškem staležu skorajda 40.000 zaposlenih – skrb vzbujajoče številke, ki nas postavljajo v sam vrh Evrope po bolniškem absentizmu.

Seveda moramo ločiti upravičen bolniški absentizem od zlorab bolniškega staleža, pri čemer zaposleni v času bolniškega staleža velikokrat delajo »na črno« ali preprosto zlorabljajo od zdravnika predpisani bolniški red. Kljub temu da uradnega podatka, kakšen delež celotnega bolniškega absentizma predstavljajo zlorabe staleža, nimamo, obstajajo indici, ki kažejo na to, da je odstotek bistveno večji, kot bi si želeli priznati in je daleč od zanemarljivega. Ker se veliko podjetij skozi svoje delovanje ni posebej ukvarjalo z zlorabami bolniških staležev, je znotraj delovnega okolja prišlo do dveh scenarijev:

  • Posamezni primeri zlorab so prerasli v sistemsko zlorabo bolniških staležev, pri čemer so takšne zlorabe zaposlenim postale povsem normalne, za delodajalca pa pomenijo enormne stroške.
  • Posamezni primeri zlorab se pojavljajo v manjših primerih, ampak so nenehni, a ker se delodajalec nanje ne odzove, kljub temu, da gre za tako imenovane ponavljavce, pripelje to do nezadovoljstva znotraj delovnega kolektiva, posledično manjše storilnosti zaposlenih, kar je seveda ponovni razlog za dodatne stroške delodajalca.

V obeh primerih sta najučinkovitejši rešitvi nadzor  preverjanje bolniških staležev. Kombinacija nadzora in dolgoročno izboljšanje pogojev sta tista, ki lahko na dolgi rok sistemsko uredita to področje, vendar se moramo zavedati, da imamo ljudje različne značaje, različne cilje in da hkrati obstajajo tudi panoge, kjer je izboljšava delovnih pogojev skoraj nemogoča. In kaj najbolj moti tiste zaposlene, ki s svojim odnosom do dela in do delodajalca skrbijo za nemoten potek delovnih procesov? Ravno neodzivnost delodajalca proti ravnanju zaposlenih, ki zlorabljajo bolniški stalež!