23. marca, 2021

Sprememba okoljske zakonodaje v letu 2020, skozi prizmo trajnostnega razvoja, 1. del

Leto, ki se je izteklo, je bilo, tudi z vidika okolja, posebno leto. Na eni strani se je ugotavljalo, da se je vsaj v prvi polovici leta 2020 zmanjšala koncentracija dušikovega oksida nad Kitajsko. Ocenjevalo se je, da bi lahko emisije toplogrednih pli …

Piše: mag. Andreja Kresal, pooblaščenka za okolje

Leto, ki se je izteklo, je bilo, tudi z vidika okolja, posebno leto.

Na eni strani se je ugotavljalo, da se je vsaj v prvi polovici leta 2020 zmanjšala koncentracija dušikovega oksida nad Kitajsko. Ocenjevalo se je, da bi lahko emisije toplogrednih plinov upadle za veliko več, kot je bilo sprva načrtovano in pričakovano, predvsem kot posledica zmanjšane uporabe avtomobilov.

Prav tako se je znatno zmanjšala raven hrupa v večini držav. Zvočno onesnaževanje sicer predstavlja eno izmed najbolj podcenjenih onesnaževanj okolja. Poleg tega so ukrepi socialnega distanciranja, ki jih je sprejela večina vlad, povzročili znatno izboljšanje stopnje onesnaženosti številnih plaž po vsem svetu. To je imelo za posledico manjše količine odpadkov, ki so sicer posledica množičnega turizma.

Kljub pozitivnim posrednim vplivom na okolje je novi koronavirus ustvaril tudi negativne posredne učinke. V posebej prizadetih evropskih državah se je omejilo trajnostno ravnanje z odpadki. Na primer v Italiji, kjer je bilo okuženim prebivalcem prepovedano ločeno zbiranje odpadkov.

Številna podjetja so (zopet) prešla na uporabo embalaže za enkratno uporabo. Navsezadnje se je povečalo število spletnih naročil, kar ima za posledico povečanje števila gospodinjskih odpadkov.

V Sloveniji smo, kljub epidemiji, v lanskem letu dobili nekaj sprememb okoljske zakonodaje, ki bodo pripomogle tudi k trajnejšemu razvoju.

Konec decembra sta bili v Uradnem listu RS objavljeni dve uredbi, vezani na ETS-naprave:

  1. Uredba o vrstah naprav, dejavnostih in toplogrednih plinih, ULRS št. 197/2020. Uredba določa naprave, dejavnosti in toplogredne pline, za katere morajo upravljavci pridobiti dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja in letalsko dejavnost, za katero morajo operatorji zrakoplova izvajati načrt monitoringa emisij toplogrednih plinov.
  2. Uredba o izvajanju izvedbene uredbe Evropske unije o določitvi pravil za prilagoditev brezplačne dodelitve pravic do emisije zaradi sprememb ravni dejavnosti, ULRS št. 197/2020. Uredba določa način oddaje poročila o ravni dejavnosti vsake podnaprave, ki ga upravljavec naprave oziroma upravljavec male naprave v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja ARSO, predloži v elektronski obliki na predlogah obrazcev, objavljenih na osrednjem spletnem mestu državne uprave. Uredba določa tudi, da ARSO ne prilagodi brezplačne dodelitve pravic do emisije, če na zahtevo agencije upravljavcu naprave ne uspe dokazati, da je povečanje ravni dejavnosti podnaprave povezano s spremembo ravni proizvodnje podnaprave.

 

Dne 8. 5. 2020 je izšel Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-1C) – ULRS, št. 65/20, ki je začel veljati 23. 5. 2020.

Z zakonom se je v slovenski pravni red prenesla Direktiva (EU)2019/692, ki spreminja in dopolnjuje Direktivo 2009/73/ES o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom.

Spremembe, uvedene s to direktivo, in prenesene v EZ-1 bodo zagotovile, da se bodo pravila, ki veljajo za prenosne plinovode med državami članicami EU, uporabljala tudi za prenosne plinovode iz držav članic EU v tretje države in iz njih.

Dodan je nov 381.a člen, v katerem je zakonska podlaga za spodbujanje ukrepov za rabo alternativnih goriv v prometu s strani države (npr. dodelitve subvencij za nakup vozil na alternativna goriva). Predlagani član ne prinaša obveznosti za državo (niti za kogar koli drugega) ter daje zgolj zakonsko podlago in možnost, da država izvede te ukrepe, če bodo obstajala razpoložljiva finančna sredstva.

Prav tako je bil dne 2. 11. 2020 na temelju Ustave sprejet Zakon o učinkoviti rabi energije (ULRS št. 58/2020). Zakon je začel veljati 17. 11. 2020 (PIS, 2020).

Gre za nov zakon, ki vsebinsko ureja učinkovito rabo energije in v tem okviru splošne ukrepe za spodbujanje energetske učinkovitosti, ukrepe za povečanje učinkovite rabe energije, zahteve energetske učinkovitosti za proizvode ter zagotavljanje energetske učinkovitosti stavb. Z omenjenim zakonom se je področje energetske učinkovitosti in učinkovite rabe energije izločilo iz energetskega zakona in jo prilagodilo evropski zakonodaji.

Dne 8. 5. 2020 je izšel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1F) – ULRS, št. 65/20, z začetkom veljavnosti 30. 4. 2020.

Konec leta je Ministrstvo za infrastrukturo povabilo k usklajevanju Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (OVE). Zakon ureja izvajanje politike države in občin na področju rabe obnovljivih virov energije, določitev zavezujočega cilja za delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi v Republiki Sloveniji ter ukrepe za doseganje tega cilja in načine njihovega financiranja, potrdila o izvoru energije, samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov, uporabo energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja ter v sektorju prometa, upravne postopke ter informiranje in usposabljanje inštalaterjev.

Zainteresirana javnost je lahko morebitne pripombe na predlog zakona posredovala do 13. 12. 2020.

Naj še dodam, da je do 1. 2. 2021 bilo mogoče oddati pripombe (eUprava, 2020) na nov predlog spremembe Zakona o varstvu okolja (ZVO-2). Na to temo je k sodelovanju pozivala predstavnike gospodarstva tudi Gospodarska zbornica Slovenije, istočasno so na Ministrstvo za okolje in prostor naslovili poziv za javno predstavitev vsebine ZVO-2 še pred njegovim sprejetjem (GZS, 2021).

Zato bomo naslednjo številko glasila namenili seznanitvi s spremembami zakona o varstvu okolja, ZVO-1J, ter tudi s seznanitvijo sprememb Uredb na področju odpadkov. Ministrstvo za okolje in prostor je namreč pripravilo dolgo pričakovani predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Slednja je mišljena kot izvedbeni predpis ZVO-1J in implementacija Direktive 2018/852.