Na začetku leta 2020 je Mestna občina Maribor zaradi začetka del v sklopu celovite prenove Koroške ceste z Glavnim trgom zaprla cesto od osrednje tržnice na Vodnikovem trgu do krožišča pri Glavnem mostu. Po končani prenovi je novi prostor, z Glavnim trgom v središču, postal cona, namenjena pešcem in kolesarjem – kar je tudi v skladu s Celostno prometno strategijo, ki jo je Mestna občina Maribor sprejela leta 2015.

Motorizirani promet se je po zapori te ceste preusmeril predvsem na povezavo Strossmayerjeva–Mladinska–Maistrova–Cankarjeva in na Lent. Ker te ulice niso primerne, da bi dolgoročno prevzele ves promet na relaciji vzhod–zahod, vključno s tranzitnim prometom, je začela Mestna občina Maribor intenzivno iskati alternativne prometne rešitve.

Kot najprimernejša se kaže skoraj kilometer dolg predor pod mestnim središčem. Prve ugotovitve študije izvedljivosti takšnega objekta, ki jo je za MOM izdelalo podjetje IRGO Consulting, so dale pozitiven signal. 980 metrov dolg predor bi lahko potekal pod Slovensko ulico, z uvozoma v križišču Gosposvetske in Vrbanske ceste na zahodni strani in v križišču Titove ceste s Partizansko cesto in Prešernovo ulico na vzhodni. Proučiti velja tudi možnost, da se na tej strani predor podaljša do križišča z Mlinsko ulico.

Študija podjetja IRGO Consulting je predvidela predor, ki bi bil zasnovan za prometno hitrost 50 kilometrov na uro, na vstopno-izstopnih klančinah pa za hitrost 40 kilometrov na uro.

V študiji je upoštevano, da so portalna območja oblikovno podrejena obstoječemu prostoru in objektom, tako da v veduti ne izstopajo. Ker je prostor, kjer bi bil umeščen vzhodni uvoz – na Partizanski cesti, pred Baziliko matere usmiljenja (frančiškansko cerkvijo) prepoznan kot posebno zahteven, gledano v luči načrtovanja prostora, bo ta del posebej obravnavan.

Z vidika izkopa in gradnje predora je kot optimalna prepoznana metoda NATM, z uporabo tako imenovanega »jet groutinga« za izboljšanje zemljine. Metoda omogoča nadzor nad stabilnostjo izkopa in omejitev vplivov na okoliško zemljino.

Obstaja tudi možnost učinkovite rabe geotermalne energije, saj bi predorska konstrukcija kot energetska geostruktura ob uporabi toplotne črpalke lahko služila za ogrevanje in ohlajanje stavb na površini ali v predoru. Primer dobre izrabe geotermalne energije za predor bi lahko bilo segrevanje strmih vstopno-izstopnih klančin, s čimer bi bila v zimskih razmerah zagotovljena dodatna varnost v prometu.