Ne bom samo o Koroni pisal, čeprav se druge teme kar s težavo pojavijo v medijih. Moj namen ni toliko sočutno in toplo pisanje, tega je že precej. Gre bolj za ubesedovanje dobrohotnih in nagajivih misli, saj za preroške sem prekratek.

Zakaj so rezultati zdravstvene krize tako močno udarili pri nas? Gotovo zaradi tega, ker imamo precej pridruženih bolezni.  Narodov imunski sistem ni dober, družbena polarizacija je nevzdržna, na socialnem nivoju smo priča vedno večjemu razslojevanju. V vsaki situaciji se skuša obračunati z narodovo preteklostjo. V izredni situaciji demagogija ni primerna, je celo zelo nevarna, a se jo žal vsi posložujejo. Sočasno teče borba za oblast, vsekakor za narodov blagor. Ve se zakaj. Bolje je vladati v peklu, kot služiti v nebesih. Predvsem v gospodarstvu pa bi potrebovali stabilnost, ne enotnost, te v narodu ni bilo nikoli.

Preveč je slabih zgledov tudi po svetu. Če sam nimaš osebnih koristi, lahko celo zakonodajo ignoriraš in svoje simpatizerje, protestnike podžigaš na ulici, ker ne priznaš volilnega poraza. To že ni demokracija, tudi podpora vladavini prava, četudi si predsednik ZDA. Pustimo to ob strani. Trump je odšel. James Bond, bolje Sean Connery tudi, dokončno. Za slednjega mi je resnično žal.

Zakaj »zaklepanje«,  omejitveni ukrepi pri socialnih stikih in na področju odvijanja gospodarskih dejavnosti, predvsem v jesenskem času, niso »prijeli«? Ugotovitev, da v posameznih državah s podobnimi ukrepi dosegajo kar bolj vzpodbudne rezultate, nam ni v prid. Če je ocena, da celo tretjina naših ljudi ukrepe ignorira, zavrača, pravilna, je za neugodno zdravstveno sliko odgovor na dlani. Nadpovprečen manko zaupanja. Ne gre samo za pravice. Če je privzgojen, celo genetsko vsajen čut v našega človeka, da je zase in za svoje, za katere je odgovoren, potrebno poskrbeti, le-to pa oblastnik prepoveduje ali omejuje, je malodane izgubil dostojanstvo. Če izgubiš zdravje, ti dostojanstvo lahko ostane. Tako pa, v slovanski duši, kateri je blizu svetobolje, ti zauzdano možnost, da odgovorno opravljaš svojo družinsko skrb, pomeni velike frustracije. Omejevanje možnih načinov odvijanja dela in življenja je srhljivo. Kljub temu, da je še veliko neznank in posledično nedorečenosti tudi po svetu, bi najbrž bilo bolje, če bi ukrepe pripeljali narodu naproti s prepričevanjem o njihovi koristnosti, servirali s ponižnostjo, saj ljudem ožijo poleg pogojev za delo tudi  osebno svobodo. Če pa nošenje maske sprejmeš na silo, le kot sredstvo za zategovanje uhljev, pa se to ne bo prijelo.

Samo upamo lahko, da se kljub izdatnim subvencijam gospodarstvo ne bo precej skrčilo; po zaključku podpornih ukrepov velika podjetja ne pomembno shujšala, majhna, le nekaj njih zaprlo vrata.

Bolje pogled usmeriti naprej. In kaj vam, dragi bralci zaželeti v novem letu. Nič posebnega, naj bo zdravo, čimprej brez mask, vedrih pogledov, toplih besed in druženj, čisto »odprtje« družbe, ne samo do kapacitetnega nivoja zdravstvenih institucij. Da ne izgubimo možnosti in korajže za razvoj, za ponovno gospodarsko rast, vsaj v drugem polletju, ker zima in pomlad še ne bosta zmagovalni. Da se normalnost v vseh pogledih vrne med nas, da bi zbirali dobra dela in ne stvari, na lestvici človečnosti  pa svoje cilje potisnili malo više. Srečo tako moramo iskati v majhnih zadevah, srčnih dogodkih, pa še to takrat, ko jih ne pestujemo samo zase. Tako, da vsaj malo polepšamo življenje, sebi in drugim, ki potrebujejo roko.

In iskrena zahvala za sodelovanje in razumevanje v iztekajočem se letu.