Dragocen vir za proučevanje zgodovine TAM-a je tudi kronika, ki pojasnjuje najpomembnejše dogodke med letoma 1941 in 1983. V seriji objav predstavljamo prepise iz Kronike TAM, kot so bili zapisani prvotno.

Delovni stroji v tovarni

Glede strojev in strojnih naprav, ki so bili v tej novo zgrajeni tovarni, obstojajo le še točni podatki po stanju na dan 1. 4. 1944, ko je bil izvršen poslednji podrobni popis. Iz poznejših časov ni bilo zaslediti prav nekakega popisa obstoječe opreme. Obstoječi seznam strojev per 1. 4. 1944 je vseboval tudi vse one stroje, ki so bili naročeni pri raznih zunanjih dobaviteljih in ki so bili ali delno ali pa tudi že v celoti plačani, pa do tega dne še niso prispeli v tovarno v Maribor. Nekateri teh naročenih strojev so namreč pri vse bolj naraščajočem obsegu proizvodnje že predstavljali ozko grlo v proizvodnih obratih. Zaradi ozkih grl v proizvodnji se je že pričelo zadrževati delo v nekaterih obratih in je že pretila nevarnost, da bi se onemogočila v bodoče po planu predvidena povečana proizvodnja in izvrševanje iz meseca v mesec vse večjih naročil za potrebe vojnega letalstva.

Po specifikaciji, ki je bila sestavljena po stanju z dne 1. 4. 1944 je bilo montiranih v tovarni VDM v Mariboru skupno že 1.466 raznih strojev, brez onih, ki so bili na potu ali morda celo že v skladišču, od katerih pa je bilo:

Naročenih pa je bilo in že tudi sklenjenih pogodb za dobavo še sledečega števila in vrednosti strojev:

Celotni strojni park bi naj torej pri polni obremenitvi zmogljivosti proizvodnje ali pri polnem rednem, sicer povečanem obratovanju podjetja štel preko 2.520 komadov različnih strojev, medtem ko je prvotno podjetje Flugtorenwerk predvidevalo v svojem planu kot najnujnejše le skupno število okrog 1.500 strojev. Kot smo že omenili, so bili montirani stroji različnega porekla, pripeljani iz vseh mogočih okupiranih dežel, kljub temu pa je bilo največje število strojev vendarle iz Hamburg-a oziroma iz Zapadne Nemčije. Precejšen del strojev je pretrpel že večje ali manjše poškodbe pri bombardiranjih, večkratni demontaži in ponovni montaži in pri transportu. Poleg tega so bili med njimi tudi stroji starejšega tipa in datuma, za katere pa so se že bili odločili, da jih bodo po možnosti še pred popolnim iztrošenjem zamenjali z novimi in sodobnejšimi stroji. Zato pa bi se prav verjetno dokončno število strojev po izločitvi zastarelih in iztrošenih dokaj zmanjšalo.

Glede na večje uspehe, ki jih je dosegalo mariborsko podjetje v proizvodnji letalskih delov tako po številu kakor tudi po kvaliteti in glede na vse manjše možnosti proizvodnje v drugih podjetjih VDM koncerna radi neprestanega bombardiranja, je to podjetje pridobivalo na važnosti in tudi zato uživalo vso prioriteto pri realizaciji naročil za potrebne sodobnejše stroje. Škoda je le, da ni bil sestavljen novejši pregled obstoječih strojev vsaj ob koncu leta 1944 ali pa da bi bila vsaj ohranjena kartoteka strojev in naprav, ki se je vodila v tovarni. Pa tudi ta je bila povsem uničena in iz še preostale dokumentacije je bilo kaj težko sestaviti pregled nad stanjem strojnega parka po osvoboditvi.

Vzporedno z naraščanjem števila strojev in strojnih naprav in rednejših dotokom proizvodnega materiala pa se je moralo povečevati tudi število zaposlenega osobja tako v proizvodnih obratih, kakor tudi v ostalih tehničnih in administrativnih službah tovarne.

Več o zaposlenih sledi v prvi številki Kontakta leta 2021.