5. oktobra, 2020

Trije finančni namigi za uvod v finančni finiš leta 2020

Poslovni in finančni načrti so se nam letos res prav lepo postavili na glavo.

Piše: Mateja Ahej, Targo finance

Seveda je veliko takih podjetij, ki ljub vsemu mogočemu in nemogočemu poslujejo v okviru zastavljenega, vendarle pa naj v tem prispevku opozorimo na nekaj posebnosti, ki jih upoštevajte ob vstopu v četrto četrtletje poslovnega leta.

  1. Finančno načrtovanje …

… Glede na koriščene ukrepe

Če ste v obdobju razglasitve epidemije in kasneje koristili finančne spodbude za zajezitev posledic COVIDA-19, kot so: subvencija za čakanje na delo, subvencija za skrajšani delovni čas, odlog in najem ugodnejših posojil, temeljni dohodek v s. p. idr., boste morali proti koncu leta preverjati ustreznost poslovnih rezultatov pogojem za dodelitev sredstev. Ob koriščenju seveda ni moglo biti jasno, kakšne poslovne rezultate boste dejansko dosegli v letu 2020 in so bila sredstva več kot dobrodošla, ob počasnem prehodu v zadnjo četrtino leta pa priporočam pravočasno preverjanje, da vas ne bo bolela glava zaradi nepričakovanega vračanja sredstev.

Ključni podatek v tem kontekstu bo obseg prihodkov glede na leto 2019.

…. Za nove čase

V septembru in oktobru podjetja počasi že začnejo gledati tudi proti novemu poslovnemu letu in tokrat bo načrtovanje še posebej zanimivo in zahtevno. Standardnim tveganjem se bo tokrat pridružila še negotovost zaradi vpliva COVIDA-19.

Kako vkomponirati predvidene vplive? Najlažje to naredimo tako, da skušamo na temelju gospodarskih in panožnih napovedi, ki upoštevajo vpliv COVIDA-19, pripraviti različne scenarije razvoja poslovanja. Načrt naj bo pripravljen v več različicah – scenarijih ‘kaj če’, od ‘normalnega’ (buisiness as usual) do skrajno pesimističnega. Ti scenariji bodo dali sliko o tem, ali bo denarni tok omogočal preživetje in normalno poslovanje podjetja in katere dejavnosti bo treba izvesti ob morebitni realizaciji posameznih tveganj. Tukaj je treba poudariti, da to ne velja samo za velika podjetja, tam tak mehanizem izvajajo že zaradi nujne skrbnosti, temveč bo predvsem pomemben za mala in srednja podjetja, ki načrtovanju poslovanja in znotraj tega denarnih tokov praviloma v preteklosti niso posvečala primerne pozornosti.

Posebno pozornost pri načrtovanju tokrat posvetite analiziranju obstoječih in novih kupcev ter uresničljivosti načrtovane prodaje in izterljivosti terjatev.

  1. Izboljšajte obseg obratnega kapitala

Zdaj ste verjetno že ugotovili, da je uganka obratnega kapitala letos še malo bolj začinjena. Torej, kako uravnotežiti zaloge, kratkoročne poslovne terjatve in kratkoročne poslovne obveznosti, da ohranite dobro poslovno sliko za banke in poslovne partnerje ter se finančno ne izčrpate?

V tem zapisu z besedno zvezo obratni kapital mislimo na razliko med neto kratkoročnimi poslovnimi sredstvi (brez denarja in njegovih ustreznikov) in kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi. Kadar se nam zgodi, da so zaloge in kratkoročne poslovne terjatve višje od kratkoročnih poslovnih obveznosti, imamo torej pozitiven neto obratni kapital, kar pomeni, da moramo del svojih kratkoročnih sredstev financirati z dodatnimi, po navadi zunanjimi viri. To lahko kaže tudi na to, da moramo svoje obveznosti poravnati prej, kot lahko imamo poplačane terjatve.

Obseg zalog bomo kratkoročno težko spremenili. Lahko uporabimo just-in time nabav, popustov pri prodaji in druge poti, ki zagotovijo hitrejši obrat, vendar bo to še vedno vzelo precej časa.

Na področju terjatev lažje vzpostavite učinkovit nadzor in izterjavo zapadlih in neizterjanih terjatev. To opravilo v podjetjih, ki nimajo za to vzpostavljenih služb, praviloma spada med »neprijetna« in zato tista, ki jih odložimo. Pa vendar je to denar, ki ste ga že zaslužili in so vam obenem s proizvodnjo ali izvedbo storitve že nastali tudi stroški, ki ste jih morali poravnati. Pri neizterjanih terjatvah gre v resnici za trojni negativni učinek. Obenem so nam nastali stroški, ki smo jih morali poravnati, na drugi strani je nastal prihodek, od katerega bo treba plačati DDV in v primeru pozitivne davčne osnove še DDPO, denarja pa še vedno ni in tako nimamo prepotrebnega denarnega toka za poslovanje. Analize kažejo, da je tekoča izterjava ključna za uspešnost poplačila tudi v kriznih razmerah.

Obratni kapital lahko znižujemo tudi tako, da svojim dobaviteljem predlagamo daljše plačilne roke. V času COVIDA-19 so nekateri dobavitelji izigrali argument moči in skoraj enostransko skrajšali plačilne roke (enako se je zgodilo pri velikih kupcih), kar je nekatera finančno šibka podjetja pripeljalo v resne finančne težave. Umirjanje gospodarskih razmer bo ponovno omogočilo odpiranje tovrstnih tem.

Ob tej temi velja zapisati, da so kljub trenutno res ugodnim pogojem financiranja praviloma notranji viri financiranja (izterjava in skrajševanje obračanja terjatev ter podaljševanje rokov plačil pri dobaviteljih) najugodnejši.

Na splošno letos pričakujemo, da se bo obseg obratnega kapitala glede na prejšnja leta povečeval, saj so se obenem daljšali roki plačil terjatev in zaostrovali roki za plačilo obveznosti.

V opomin in poduk …

Kljub temu da prevladuje občutek postopnega okrevanja in normalizacije poslovanja, je treba poudariti, da naj podjetja proti koncu leta še posebej natančno spremljajo kazalnike likvidnosti in kapitalske ustreznosti. Poslovodstvom (torej upravam in direktorjem) zakonodaja v časih znižane likvidnosti namreč nalaga zelo skrbno ravnanje. Direktorji so, ne glede na velikost podjetja, zavezani ravnati s strokovno skrbnostjo po načelih poslovno-finančne stroke in presojati, ali je morda podjetje postalo insolventno, kar bi lahko bila osnova za začetek ukrepov finančnega prestrukturiranja (stečaj, prisilna poravnava, preventivno prestrukturiranje).

3. Zagotovite primerno razmerje dolga in kapitala (D/E)

Podjetje (poslovodstvo) je vseskozi dolžno vzdrževati primerno razmerje med dolgom in kapitalom. Razmerje po eni strani vpliva na zmožnost novega zadolževanja in izvajanje novih investicij, po drugi strani pa poslovodstvom nalaga budno spremljanje in zagotovitev dodatnega (svežega) kapitala, kadar obstaja tveganje kapitalske neustreznosti. Spremljanje tega parametra bo proti koncu leta bistveno, saj bodo upniki presojali, ali ste kapitalsko ustrezni in plačilno sposobni.

Med prejšnjo krizo se je počasi, a vztrajno izoblikovala tudi praksa konverzije dolga v kapital, ki lahko pomeni finančno krepitev podjetja, a obenem obstoječim lastnikom odvzame (vsaj del) vpliva. Kljub morebitni mikavni ponudbi (ali celo zahtevi) upnikov, da dolg preoblikujete v kapital, priporočamo tehten razmislek.