Oče današnje direktorice podjetja Gabrijele Fekonja, Mladen Fekonja, je od takratnega TAM-a na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja najel prostore, odkupil obstoječe stroje za obdelavo lesa in ustanovil podjetje. Začeli so s proizvodnjo lesene in kovinske embalaže: palet, podstavkov in podobnih izdelkov. Podjetje danes zaposluje 30 ljudi in ima dve dejavnosti: lesno in kovinsko.

Prvi izdelki, ki so jih ponudili trgu, so bile lesene palete in podstavki za motorje, vse za takratni TAM. Imeli so tudi manjšo ključavničarsko delavnico, kjer so sprva popravljali kovinske palete EURO box. Po dokončnem propadu TAM-a leta 1996 so ostali brez glavnega kupca. Podjetje se je prilagodilo novim razmeram in investiralo v nekaj večjih lesno-obdelovalnih strojev. »Kot prvo malo podjetje v Sloveniji smo leta 2005 registrirali svoj obrat za toplotno obdelavo lesa po mednarodnem standardu ISPM15, kar nam je prineslo konkurenčno prednost,« pove Gabrijela Fekonja. Takrat so se intenzivno začeli usmerjati v izdelavo velikih lesenih zabojev za ladijski in letalski transport strojev in naprav ter pakiranja v aluminijaste in termo-skrčljive folije. To je danes glavnina lesne proizvodnje v podjetju, s čimer so si v naslednjih letih delovanja ustvarili dobro ime na področju težke transportne embalaže in pakiranj.

V letu 2010 so uresničili svoje sanje in se vselili v lasten, nov objekt, kjer so tudi danes. Leta 2014 so sklenili dolgoročno partnerstvo z mednarodno uglednim podjetjem in začeli intenzivno vlagati tudi v dotedanji kovinsko-ključavničarski del proizvodnje. Danes tam izdelujejo kovinske priprave, zvarjence in podeste, od ideje do izvedbe. Zaradi povečanja konkurenčnosti so v letu 2018 kupili CNC-laserski rezalnik pločevine do formata 2500 x 4000 mm in do debeline 25 mm ter kasneje še CNC za upogibanje pločevine. Že več let imajo certificirano varilsko proizvodnjo, od letos tudi certificirani laserski razrez. Zaradi širitve so se konec leta 2019 odločili za gradnjo dodatne proizvodne hale in se vanjo vselili v marcu 2020. Tako imajo danes 2100 m² zaprtih proizvodnih delavnic.

Prenos na drugo generacijo

Trgofort d. o. o. se bliža 30. obletnici svojega delovanja. Direktorica nam razloži: »Podjetje sva prevzeli in ga vodiva sestri Gabrijela in Katarina Fekonja. Prenos v naslednjo generacijo je bil obojestranska želja in skoraj triletni proces. S postopnim predajanjem in stopnjevanjem odgovornosti z očeta na naju, tako da na koncu ni bilo neznank, zadeve so stekle gladko. Pa vendar je bil tisti dan lanskega leta predvsem čustven – z enim formalnim podpisom pri notarju nama je oče prepustil vse: lastništvo in vodenje oziroma skoraj 30 let svojega življenjskega dela. Ne vmešava se v najine poslovne odločitve in tega so zmožni le redki. Trgofort za sestro in zame ni le služba, ampak je del naju, že od otroških let. Kot deklicama se nama je zdelo imenitno, ko sva lahko lepili znamke na ovojnice ali fotokopirali dokumente. No, z leti pa so prišle povsem drugačne naloge.«

Pri novih sodelavcih iščejo prožno razmišljanje

V podjetju stremijo k temu, da zaposlenim nudijo prijetno in urejeno okolje, v katerem se bodo dobro počutili in delali. »Lokacija znotraj Cone nam je zelo domača. Sedaj, ko bo v dobršni meri urejena tudi cestna infrastruktura v našem koncu, bo poslovanje še prijetneje, tako za vse zaposlene kakor tudi za obiskovalce,« pove Gabrijela in doda: »Tam, kjer je brezposelnost majhna, sta tudi razvoj in kakovost življenja večja. Vse gre z roko v roki in industrijske cone vidim kot iztočnice, bistvo, ki vpliva na vse omenjeno.« Občasno se spoprijemajo tudi s pomanjkanjem kadrov. Pri prihodnjih sodelavcih iščejo predvsem zagnanost in čim širši nabor znanj in spretnosti, kot pravi Fekonja. Njihova proizvodnja ni serijska, saj so izdelki v večini primerov projektni v enkratni izvedbi ter zahtevajo veliko mero samostojnosti in nemalokrat tudi iznajdljivosti.

Les kot gradbeni material

Fekonja pojasnjuje: »Kupujemo samo preverjen les – zdravo, slovensko hlodovino. Razžaganega damo v sušilnico, kjer ga obdelamo izključno z vodno paro, brez kemikalij, da uničimo morebitne zajedavce. Obrezline, ki nastajajo pri žaganju hlodovine, odkupuje dobavitelj in gredo v nadaljnjo predelavo za različne namene. Naš končni izdelek je mogoče po končni uporabi reciklirati v lesene plošče. Pri nas imamo slogan, da smo »‘Tam, kjer po lesu diši‘.« 

Utečena ekipa je ključna

Podjetje je tudi v času koronavirusa ves čas nemoteno obratovalo. »Uvedli smo interne ukrepe za preprečevanje možnosti okužb in moram pohvaliti celoten kolektiv, ki jih dosledno upošteva,« je zadovoljna Gabrijela. Verjamejo, da je obojestransko zadovoljstvo vodstva in zaposlenih eden izmed ključev uspeha. V podjetju imajo kar nekaj načrtov o dodatni širitvi in krepitvi strojnega parka. Načrtujejo tudi nadgradnjo svojih kovinskih izdelkov – priprav z določenimi komponentami, kar jim bo povečalo uporabnost in tržno vrednost. Načrtujejo še pridobitev dodatnih certifikatov na kovinskem in lesnem delu za dodatne priložnosti, ki jih ponujata domači in tuji trg.

Brez podpore družine ne bi šlo

»Naj se sliši še tako klišejsko, vendar brez podpore družine ne bi šlo. Z dobro organizacijo se da izpeljati marsikaj, ne rečem pa, da vse. Na koncu smo vsi samo ljudje, s svojimi boljšimi in tudi manj dobrimi dnevi. O tem se premalo govori, saj takoj izpadeš slabič. Koristno je imeti kak konjiček, ki te sprošča in lahko za nekaj časa preusmeriš misli in si napolniš baterije,« zatrjuje Gabrijela.