Kje je že poletje? Kako je odbrzelo. Bolj kot morje nas dolgoročno objema valovanje vseobsegajoče krize. Sedaj naj bi bili v drugem valu. Korona nas je trajno zaznamovala, pospešeno nam je dala priokus prihodnosti, ki ni nujno neboleča. V zavest se nam je vtisnilo, da naš način življenja ni večen. Postaja ogrožen. Pripeljal nas je, v odnosu do okolja, v družbenih odnosih z velikimi medsebojnimi razvojnimi, socialnimi, kulturnimi, verskimi, političnimi razlikami do meje svoje vzdržnosti. Nadaljevanje dosedanjega pristopa nas vodi v ponavljanje novih trajnostno pogojenih kriz, ki jim v primeru napačnih odgovorov nanje ne bomo več kos. Bomo pristali v anarhiji, v retrogradnem razvoju proti predcivilizacijskemu breznu?

Po svetu so se oblikovala zelo različna dojemanja in pristopi spopadanja s pandemijo. Od malodane zanikanja nevarnosti, ignorance do omejitvenih ukrepov, ki so nepopravljivo ohromili socialno in gospodarsko življenje.

Kako je bilo pri nas? Ob nastopu krize je bil odziv vlade nagel, obsežen. Pustimo ob strani kriticizem, pametovanje za nazaj. Ni dovolj, da se ve za vsak evro, kam je šel, z vidika potrebnega vračanja izposojenega denarja je pomembneje, ali je bil vsak obliž potreben. Socialno-varnostne mreže v državi tako ne morejo poloviti vseh, ki delajo na vseh mogočih področjih dela, v raznih oblikah, statusih zaposlitve. Škoda, ki je posamezni panogi, podjetju, samozaposlenemu povzročena, ni povsod enaka, ponekod celo beležijo rekorde v poslovanju. In so področja, ki jih je treba podpreti na daljši rok, od sektorja turizma do tistih, ki delujejo najbolj prekarno, npr. samostojnih delavcev na področju kulture.

Sicer pa sedanja recesija ni najhujše zlo, saj gospodarska rast nam ni prinesla blaginje in višjega standarda, višje kakovosti življenja. Gospodarska rast na račun prekomernega izkoriščanja naravnih virov, sploh eksponentna, uničuje pogoje za življenje, v kali nosi vzroke za krize in jih ne odpravlja.

Po nastopu pandemije so med ljudmi, skupinami, državami na različnih stopnjah nastopili bolj ali manj »dnevi zaprtih vrat«. Upamo, da tovrstne izolacije ne pomenijo novega trenda.

Vsekakor tudi pri nas ni bilo vse odmerjeno pravilno, gotovo predstavljeno s preveč grožnje, prisile, premalo povabila k reševanju skupnih zadev. Če se nerodnosti, napake pri omejitvenih ukrepih jemljejo dobronamerno, ni tragično. Vendar se razumevanje lahko pojavlja le iz družbenih krogov, ki se zavzemajo za toleranco, strpnost in upoštevanje drugačnosti. Žal se je glas le-teh v zadnjih obdobjih preslišal. A nam manjka, ker smo na poti svoje samostojnosti s polarizacijo in širjenjem sovraštva izgubili zaupanje. Delitve na leve in desne, napadi politike na globoko državo …, kaj nam to danes koristi? In posledica, le kdo še verjame predstavnikom države, lokalnih skupnosti, vplivnežem, ki jim je hujskaštvo, netenje razprtij neke vrste core businessa?

Zaradi pomanjkanja zaupanja se v času krize, potrebe po enotni narodovi odzivnosti pojavljajo številna nasprotna mnenja, teorije zarot, slaboumnosti influencerjev, skratka škoda, ki odmika pozornost pri zagotavljanju varnosti in odgovornem ravnanju vseh za vse.

Kako naprej, bomo krize sploh še premagovali? Ali se bomo znašli predaleč stran od naših želja? Kako preseči sedanje stanje? Ali je kohezija socialnega telesa še sploh mogoča?

Upoštevanje navodil za omilitev širjenja epidemije vsekakor, vendar izhod iz vseh kriz ni nikoli temeljil na poslušnosti uma. Videti je treba dlje in bolje od drugih. V sedanji situaciji je treba pognati investicije v zdravo družbo, pospešiti skrb za zdravje in naše okolje. Že delujoče globalne trende zelene transformacije ponotranjiti. Stara resnica je, da je treba še takšno krizo jemati kot priložnost in ne kot božjo kazen.

Do sedaj se je človeštvo vedno znalo odzvati in je našlo odgovore, nove razvojne dosežke na izzive, za našo prihodnost. Bo tako tudi v prihodnje? Vsekakor.

Žal tudi potrebnega upanja ni nihče vlival. Pa, ko bi se le v naši državi vsaj malo bolj veselili, manj nasprotovali. Ne bi šlo toliko stvari narobe, saj se nam bo še pripetilo, da nas navkljub sedanji vladi v svetu uvrstijo na rdeči seznam.