O stanju in napovedih na področju pridobivanja evropskih sredstev smo se pogovarjali z mag. Moniko Kirbiš Rojs, ki je marca letos prevzela funkcijo državne sekretarke v Službi vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Pred tem je vodila Oddelek za gospodarstvo na Občini Slovenska Bistrica in opravljala funkcijo direktorice Razvojnega informacijskega centra Slovenska Bistrica.

Novo funkcijo ste nastopili v najbolj nenavadnem obdobju zadnjih let, če ne desetletij – ravno v času nastopa epidemije koronavirusa. Kakšna je vaša vloga in vaše dosedanje izkušnje na tem položaju?

Na dan, ko sem nastopila funkcijo državne sekretarke, nas je Evropska komisija pozvala, da del evropskih kohezijskih sredstev obdobja 2014–2020 prerazporedimo v ukrepe za odpravo posledic krize zaradi epidemije koronavirusa. Že prvi dan je bilo torej jasno, da so pred nami pestri in naporni meseci. Trenutno največ časa zahteva vodenje operativne delovne skupine za pripravo nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost ter drugih podlag za koriščenje sredstev iz evropskega svežnja za okrevanje. Vzporedno vodim proces programiranja sredstev evropske kohezijske politike obdobja 2021–2027.

Kakšne so napovedi za Slovenijo na področju razvoja in evropske kohezijske politike v tem in prihodnjih letih?

Slovenija bo lahko v prihodnjih letih poleg 2,9 milijarde evrov sredstev kohezijske politike in 1,6 milijarde evrov za izvajanje skupne kmetijske politike v programskem obdobju 2021–2027 iz evropske blagajne koristila tudi okvirno 5,7 milijarde evrov iz instrumenta »Next Generation EU« za okrevanje po epidemiji koronavirusa (v nadaljevanju: Instrument za okrevanje). Gre za 2,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev, ki se bodo izvajala prek mehanizmov React-EU, Sklada za pravični prehod, Sklada za okrevanje in odpornost ter Razvoja podeželja in za 3,6 milijarde evrov posojil. Besede, ki najbolje povzemajo fokus, so okrevanje, odpornost, predvsem na področju zdravstva, sociale in podjetništva, z upoštevanjem digitalne in zelene preobrazbe družbe in gospodarstva.

Kako je situacija epidemije koronavirusa vplivala na predhodno zastavljene načrte in kohezijsko politiko?

Zaradi epidemije so se v okviru kohezijske politike spremenile prioritete. Trenutno pripravljamo spremembe Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014–2020, ki bodo povzele izvedene prilagoditve in upoštevale dodatna sredstva React-EU v višini okvirno 312 milijonov evrov. Pripravljamo tudi nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, ki bo temelj za koriščenje 5,2 milijarde evrov sredstev evropskega Sklada za okrevanje in odpornost.

Komisija je v juniju 2020 odobrila preusmeritev 275 milijonov EUR sredstev kohezijske politike za ublažitev ekonomskega in socialnega vpliva pandemije v Sloveniji. Kaj to pomeni za slovensko gospodarstvo?

Trenutno se že izvajajo ukrepi, kot so nakup zaščitne opreme in subvencioniranje skrajšanja delovnega časa v podjetjih, sofinanciranje promocije podjetij na tujih trgih. V kratkem se bodo začeli izvajati tudi ukrepi za zagotovitev likvidnosti za razvojne projekte malih in srednje velikih podjetij in sofinanciranje obratovalnih stroškov podjetjem v gostinstvu in turizmu. Na voljo bodo tudi dodatna povratna sredstva finančnih instrumentov za obratni kapital v malih in srednjih podjetjih.

 Kje vidite glavne priložnosti za slovensko gospodarstvo pri pridobivanju sredstev EU?

Gospodarstvu so na voljo razvojna sredstva v okviru različnih ukrepov. Sredstva so namenjena malim in srednjim podjetjem za različne namene, posebej pa se z njimi spodbuja inovativnost, torej naložbe v raziskave in razvoj. Zelo pomembno je, da se podjetja povezujejo, ne le med seboj, ampak tudi z izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami.

 Na katerih področjih pa se možnosti morda počasi zapirajo?

Kot veste, je imela Slovenija v zadnjem času nadpovprečno rast BDP in se bliža povprečju razvitosti EU, kar pomeni, da bo postopoma, v naslednjih programskih obdobjih, upravičena do vse manj evropskih kohezijskih sredstev. V bližnji prihodnosti bomo morali večino razvojnih sredstev zagotavljati sami, evropska sredstva pa ciljno usmerjati v naslednja področja: naslavljati bo treba prenizko rast produktivnosti, predvsem z vlaganji v raziskave, razvoj in inovacije, demografske spremembe, prehod v nizkoogljično družbo. Neizogibno je, da bodo zaradi tega druga področja temu podrejena, v večji meri bo treba angažirati povratna sredstva in zasebni kapital. Slednje velja zlasti za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija, ki že spada med razvitejše regije EU.

Kakšen je potencial Maribora in okolice glede pridobivanja evropskih sredstev?

Vzhodna kohezijska regija bo v prihodnjem obdobju upravičena do okvirno 1,5 milijarde evrov kohezijskih sredstev (v stalnih cenah 2018). Za primerjavo z aktualnim obdobjem je to 178 milijonov evrov več. Tukaj bodo še dodatna sredstva iz naslova Instrumenta za okrevanje. S finančnega vidika stanje verjetno nikoli več ne bo tako ugodno. Maribor ima po mojem mnenju izjemen potencial tudi zaradi geostrateške oziroma prometne lege. Podjetjem bi priporočila, da redno spremljajo proces programiranja sredstev in se prek gospodarskih združenj vključujejo v posvetovalne procese. Do sredstev bodo upravičeni dobro pripravljeni in izvedljivi projekti, ki bodo prispevali k doseganju skupnih strateških ciljev države in EU.

»V kratkem se bodo začeli izvajati tudi ukrepi za zagotovitev likvidnosti za razvojne projekte malih in srednje velikih podjetij ter sofinanciranje obratovalnih stroškov podjetjem v gostinstvu in turizmu.«