IN KAJ BO JUTRI?

IZZIVI IN PRILOŽNOSTI EPIDEMIJE

Letos spomladi smo doživeli situacijo, za katero si verjetno večina od nas ni nikdar predstavljala, da je mogoča. In da se svet lahko tako hitro skoraj povsem zaustavi. V prvi vrsti je bilo pomembno poskrbeti za naše zdravje in varnost. Hkrati so ukrepi ob razglašeni pandemiji imeli velik v vpliv na gospodarstvo. Vplivali so na poslovanje podjetij, na delovne dejavnosti, brezposelnost in splošno stanje gospodarstva. Po podatkih Urada republike Slovenije za Makroekonomske analize in razvoj so posledice epidemije koronavirusa in ukrepov za njeno zajezitev močno negativno vplivale na dejavnost v evrskem in slovenskem gospodarstvu. Širitev epidemije v sosednjih državah in partnericah je vplivala na upad povpraševanja in motnje v nabavno-prodajnih verigah. Sočasno je situacija epidemije poskrbela za intenzivno digitalizacijo podjetij in javnih institucij.

Vsak posameznik, vsako podjetje in vsaka organizacija smo se spoprijemali z nastalo situacijo na svoj način, kakor smo najbolje znali, vedeli in zmogli v danem trenutku. Čutila se je težnja po povezanosti, sočutju za sočloveka in iskanju priložnosti v novonastalih razmerah.

Za revijo Kontakt smo sedaj, ob postopnem ukinjanju ukrepov, povprašali nekatere posameznike, funkcionarje in gospodarstvenike iz svojega okolja, kako so oni doživeli spremembe zadnjih nekaj mesecev in kje vidijo glavne izzive ter priložnosti za gospodarstvo v nadaljevanju letošnjega leta in vnaprej. Na naslednjih straneh preberite njihove odzive in mnenja.

Kako ste doživeli spremembe zadnjih nekaj mesecev in kje vidite glavne izzive ter priložnosti za gospodarstvo v nadaljevanju letošnjega leta in vnaprej?  

župan MOM Saša Arsenovič

»Že pred razglašeno epidemijo se je vedelo, da bo kriza močno prizadela gospodarstvo, še posebej dejavnost turizma in gostinstva. Zato je občina takoj po ustavitvi javnega življenja sprejela odločitev o začasni oprostitvi najemnin za občinske poslovne prostore in uporabo gostinskih površin.
Po preklicani epidemiji s še večjim zagonom načrtujemo in izvajamo projekte. Zavedamo se, da je nadaljevanje občinskih in državnih investicij vitalnega pomena za preživetje številnih podjetij.

V Mestni občini Maribor si sicer ves čas prizadevamo ustvarjati pogoje za lažje delovanje podjetij in za privabljanje novih gospodarskih subjektov; želimo, da Maribor prepoznajo kot mesto, v katerem se splača vlagati. Z gospodarstvom smo v stalnem stiku neposredno in prek obeh zbornic, tako da redno preverjamo, kako ga še lahko podpremo.«

prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru

Univerza v Mariboru je kljub temu, da je v zadnjih letih v svoje delo pospešeno vključevala informacijsko-komunikacijske tehnologije in sledila trendom digitalizacije, za prehod na delo na daljavo morala v zelo kratkem času pomembno nadgraditi IT-storitve. Splošna ocena je, da smo na Univerzi v Mariboru izvedli uspešen prehod na izvajanje dejavnosti na daljavo. Pridobljene izkušnje in razvite rešitve bodo uporabljene pri izvajanju izobraževalne dejavnosti tudi v prihodnje, še posebej na področju vseživljenjskega učenja, ki postaja tudi vse pomembnejša oblika prenosa znanja v industrijo.

mag. Aleksandra Podgornik, direktorica ŠGZ

Zadnji meseci so nedvomno pokazali krhkost in soodvisnost globalnega gospodarstva. Nacionalne vlade so se tokrat odzvale zelo hitro in presenetljivo zelo drugače kot ob gospodarski krizi leta 2008. No, saj je tudi izvor krize zelo drugačen. Izkazalo se je, da je povezanost gospodarstva in nacionalnih politik izjemna in da je koordiniran odziv edina rešitev. Tako na ravni EU, ki se je po prvem šoku hitro obrnila in pokazala povezovalno moč, kot tudi na ravni države Slovenije in, danes to lahko rečemo, tudi na ravni Štajerske regije. ŠGZ je številna podjetja povezala in omogočila iskanje najboljših rešitev in izmenjavo dobrih praks. Prek različnih videokonferenc smo bili ves čas najhujše krize v stalnih stikih s člani, oblikovali smo tudi številne predloge in jih posredovali oblikovalcem rešitev. Glede na dobre izkušnje sem prepričana, da bo tako ostalo tudi v prihodnje in tudi iz tega naslova naslavljam povabilo k sodelovanju, tudi tistim, ki se do sedaj še niste vključili v naš krog. Takšne krize namreč ni mogoče preživeti brez sistemskih ukrepov in pomoči. In tudi ne brez sodelovanja.

mag. Robert Kogler, direktor RTI

Od sredine marca do 20. aprila smo bili zvečine na čakanju, od doma so delali le sodelavci na razvojnih projektih za naročnika iz tujine. Čas smo izkoristili za dodatno zaščito najbolj izpostavljenih delovnih mest, nabavo različnih zaščitnih sredstev in zagotavljanje novih finančnih virov za preživetje krize, ki bo sledila obdobju nedela v času epidemije. Preživetje teh časov in krepitev izvoza bosta v prihodnje ključnega pomena. Računamo tudi z zagonom večjih investicijskih projektov na ravni države.

Marijan Berjak, direktor F.A.Maik

V F. A. Maiku v preteklem in sedanjem obdobju, na srečo, ne beležimo znakov okužbe svojih sodelavcev, smo pa na poslovnem področju občutili težo celotnega dogajanja. Kot domino kocke so se sesuvala podjetja in zapirala svoja vrata, medtem ko so druga zaradi narave svojih izdelkov delala s polno paro. Tudi eden izmed naših največjih kupcev je svojo proizvodnjo zaradi področja svoje dejavnosti – higiena in razkuževanje – pospešil in kot njihov logist smo delali nemoteno. Pri tem pa nismo pozabili pomagati tudi svojim poslovnim partnerjem v drugih državah, v Italiji, na Hrvaškem, v Srbiji. Navkljub temu, da smo na enih področjih delali, smo na drugih doživeli izpad dejavnosti in posledično s tem smo tudi mi začutili finančni minus epidemije. Z njim se uspešno borimo iz naslova minulega poslovanja in tekočih dejavnosti, pri tem pa pomoči iz naslova vladnih ukrepov nismo uveljavljali. Skozi celotno obdobje razmaha epidemije smo v podjetju v prvi vrsti skrbeli za svoje sodelavce. Bili smo in ostajamo moralna opora našemu kolektivu in zavzemali se bomo, da bo tako tudi v prihodnje. Kriza ni prizadela vseh podjetij istočasno, okrevanje po njej se zato tudi ne bo zgodilo istočasno. Okrevali bomo v različnih časovnih obdobjih in čas zdravljenja te bolezni tudi na poslovnem področju ne bo kratek. Zavlekel se bo in računamo lahko na tako imenovano krizo po krizi, ki bo še prišla. Celotna skupina F. A. Maik je občutila padec prometa in zgodila se je omenjena slabša gospodarska rast, vseeno pa na prihodnost gledamo optimistično, mi vendar delamo in živimo v sozvočju s svojim sloganom: ker znamo, zmoremo in hočemo! Zato bomo skrbeli za nove dodatne kupce in svojo dejavnost širili še naprej. V prihodnost vseeno gledamo optimistično, preživeli smo že veliko bitk, tudi ta ni lahka, a na koncu koncev je samo ena izmed tistih, ki jo bomo kot vse prejšnje zagotovo tudi dobili.

 Uroš Rozman, direktor MRA d.o.o.

Na Mariborski razvojni agenciji so se naše dejavnosti na področju pomoči gospodarstvu v času epidemije še povečale. Podjetjem smo ponudili dodatno pomoč pri pripravi dokumentacije za prijavo na razne razpise in pri pripravi vlog za pridobitev kreditov za kritje škode zaradi virusa COVID-19. Glavni izzivi bodo v prihodnje predvsem prilagoditev novim razmeram, samooskrba in digitalizacija. Najbolj prizadeta turistična panoga pa bo morala povečati delež domačih turistov ter graditi prihodnost na povezovanju in skupni promociji.

Doris Urbančič Windisch, direktorica Zavoda za turizem Maribor – Pohorje

Spremembe so bile na področju turizma in s turizmom povezanih panogah povsem nepričakovane in so imele takojšen drastični učinek. Ponudniki nastanitev so že pred razglasitvijo karantene poročali o praznih hotelih in brezupnih izgledih v naslednjih mesecih, enako velja za ponudnike gostinskih storitev. Pretežen del komunikacije z gosti in potencialnimi obiskovalci se je čez noč preselil na splet oz. družbena omrežja, ponudniki pa so zaprtje svojih objektov izkoristili za prenove in osvežitve ponudbe. Sedaj smo na točki ponovnega zagona, ki vliva določeno mero optimizma in ponuja priložnost za snovanje še več pristnih, lokalnih storitev in doživetij, ki nas bodo dodatno pozicionirala na turistični zemljevid med domačimi in tujimi gosti. Četudi se bojimo, da bodo posledice globoke, menimo, da je Maribor s svojimi ponudniki na pravi poti in bo tudi v prihodnje ena izmed ključnih in vodilnih turističnih destinacij, ki se bo postavila ob bok najbolj prepoznavnih. Skladno s STO sledimo krovnim smernicam in se pridružujemo slovenski kampanji Moja Slovenija in sporočamo: »Zdaj je čas, da obiščete Maribor, mesto najstarejše trte na svetu«.

David Masten, vodja prodaje Alius d.o.o.

S pojavom virusa COVID-19 in razglašeno karanteno se je spremenil predvsem naš način dela. Prisiljeni smo bil in smo še vedno vsaj dvakrat dnevno preverjati, kakšna pravila veljajo za katero državo. Izumiti smo morali kar nekaj novih postopkov in predvsem smo morali znati pomiriti ljudi, jim razložiti, kaj se dogaja, saj so se informacije spreminjale iz ure v uro. Trenutno se spoprijemamo z goro dodatne dokumentacije in z vsakodnevnimi logističnimi zapleti pri premikih delavcev, ki jih prej sploh nismo poznali. Vse, kar je prej bilo samoumevno, danes ni. Kupiti vozovnico za avtobus, sesti na letalo in potovati, rezervirati hotelsko namestitev, se dogovoriti za sestanek in se odpraviti k poslovnemu partnerju. Vse to se je spremenilo. V prihodnjih mesecih nas najverjetneje čaka predvsem boj za projekte, ki so preživeli in se bodo še izvajali. V segmentu, kjer izvajamo največji del svojih storitev, se posledice močno čutijo že danes in samo upamo lahko, da se ne bo kriza poglobila do te mere, da se bodo ustavili kompletni proizvodni procesi, temveč da se bodo samo skrčili. Pri nas smo se morali v hipu obrniti na drugo stran in začeti delovati na področjih, ki so za nas dokaj nova, da smo prišli do novih projektov. Izziv, ki bi v normalnem času bil zanimiv in spodbuden, je sedaj postal borba za projekt in obstanek na tržišču, saj konkuriramo podjetjem na področjih, kjer imajo drugi veliko več izkušenj kot mi. Izziv je primerno motivirati delavce, sploh v našem delu, kjer se večina del izvaja v tujini. Tudi delo v tujini sedaj ni več tako samoumevno, kot je bilo še pred meseci. Olajšave in spodbude države, od katerih smo jih nekaj bili deležni tudi v svojem podjetju, so se s 1. 6. 2020 zaključile. Tako tudi na to pomoč več ne moremo računati. Vsi se bojimo morebitnega drugega vala, saj bi ta verjetno bil uničujoč za ogromno podjetij. Trenutna situacija je vsekakor slaba za večino nas, ki delamo v gospodarstvu, prihodnost pa je dokaj negotova, saj nihče ne ve, kaj bo prinesla jesen.

Boštjan Imenšek, direktor Orodjarne Imenšek d.o.o.

Kot vsa podjetja se je tudi nas v veliki meri dotaknil koronavirus. Sprva, ko so se začeli ukrepi zaradi koronavirusa in nismo imeli zaščitnih sredstev, smo zaprli celotno podjetje za pet dni. Vmes smo mrzlično iskali maske in razkužila, nekaj mask smo prejeli od partnerja, drugo pa kupili na trgu. Proizvodnjo smo organizirali tako, da smo ljudi razdelili v manjše skupine in tako zagotovili varnostno razdaljo, režijski del pa je delal od doma. V veliki meri smo izkoristili tudi stare dopuste.Splošno gledano smo delali v času celotne krize, povezane s koronavirusom, vendar na 60–70 % kapacitet. Največjo težavo so nam povzročali globalni ukrepi zaradi koronavirusa, saj, kot veste, so bile meje zaprte in skoraj vsi naši partnerji so prekinili poslovanje. Šele zdaj se postopoma vračajo v normalo in začenjajo z zagonom podjetij. Glede na ta dejstva nismo imeli možnosti prodati dokončanih orodij, posledično pa ni bilo prihodkov. Tudi sedaj poteka prodaja naših izdelkov zelo oteženo, saj je avtomobilsko industrijo zajela tudi industrijska kriza, kateri ni videti konca. Nadaljevanje je v veliki meri odvisno od politike – ali se bodo namenila sredstva za financiranje in subvencioniranje avtomobilske industrije. V svojem podjetju bomo obdobje krize poskušali kar najbolje izkoristiti. V teku je kadrovska in organizacijska prenova podjetja, pripravljamo pa tudi širitev dejavnosti podjetja na serijsko proizvodnjo. Tako pričakujemo v mesecu novembru dve stiskalnici s samodejnimi proizvodnimi linijami, izvajamo pa tudi vse dejavnosti za pridobitev certifikata najvišjega standarda kakovosti avtomobilske industrije IATF. S serijsko proizvodnjo bomo začeli na začetku leta 2021, saj imamo podpisanih že kar nekaj pogodb z našimi partnerji. Do konca leta 2020 smo z delom solidno zapolnjeni, vendar pa so tržne cene naših izdelkov občutno nižje, kot so bile pred krizo.

Tadeja Osvald, direktorica Flegis d.o.o.

Zadnjih nekaj mesecev je bilo zelo pomembnih, da kar se da uspešno prilagodimo procese in hkrati poskrbimo za varnost in zdravje zaposlenih in svojih kupcev. Seveda so pretekli meseci prinesli tudi priložnosti – v svojem podjetju smo na primer precej več pozornosti namenili spletni prodaji, kar se je lepo obrestovalo. To obdobje omejenih procesov smo izkoristili za pripravo materialov za prihodnje dejavnosti, saj pričakujemo, da bodo kmalu v običajnem tempu ponovno delovali tudi naši siceršnji prodajni kanali. Menim, da bodo v prihodnje dobro poslovala le podjetja, ki bodo in jim je že uspelo s svojimi strankami vzpostaviti dejanski pristen odnos soodvisnosti in bodo hkrati zmožna hitrega prilagajanja. Prihodnost je za večino podjetij precej negotova, verjetno ne moremo pričakovati vrnitve v način dela, ki je obstajal in bil morda celo uspešen v obdobju pred pojavom virusa.

Maja Rečnik, družba SMM d. o. o. 

V epidemiji smo predvsem začutili pomanjkanje možnosti predvidevanja in načrtovanja dogodkov, saj je virus prinesel v gospodarstvo razmere, ki jih ni bilo mogoče primerjati ali napovedovati kjer koli v svetu. Osredotočili smo se na to, da zaščitimo zaposlene, saj sta po naših izkušnjah zaupanje in lojalnost zaposlenih najpomembnejša dejavnika za ohranjanje posla, tudi ko se razmere normalizirajo. Prav tako pa smo se osredotočili na to, da prek dogovorov s partnerji, kupci in drugimi deležniki podjetja sklepamo dogovore, ki omogočajo dolgoročno medsebojno vzdržnost.

Leonida Polajnar, direktorica OOZ Maribor

Spremembe zadnjih nekaj mesecev so bile za obrtnike, podjetnike in podporne institucije sprva nepredstavljive, vendar se je malo gospodarstvo že iz preteklih kriz vedno znalo takoj odzvati, zbornica pa nuditi podporo v ključnih segmentih ter izzivih, kako najbolje svetovati in se prilagoditi, da ne bo prevelike škode za podjetje, zaposlene in navsezadnje za celoten sistem malega gospodarstva. Predvsem je bilo pomembno, da so se izvajali proizvodni procesi, ki so bili še kako pomembni za obstoj in likvidnost podjetij in da so bili vsi ukrepi, ki jih je država sprejemala za gospodarstvo, ustrezni in učinkoviti. Sprememb je bilo v zadnjih mesecih veliko in treba se jim je bilo prilagajati. Sproščanje ukrepov smo doživljali vsi kot izziv za hitro vrnitev v ustaljene poslovne čase. Hitri odzivi in prilagajanje vsem navodilom so bili ključni. V zadnjih mesecih smo se veliko naučili, premikali smo nemogoče meje. Stike smo ohranjali prek spletnih video konferenc. To nam je pokazalo nov način poslovnih dogodkov, izobraževanj in sklepanje poslov ter delo na evropskih projektih. V času med in po epidemiji COVID-19 smo se še bolj povezali in spoznali, kako ključno je medsebojno sodelovanje. Iz tega se lahko veliko naučimo. Obrtniki in podjetniki so lahko hitro spremenili in prilagodili proizvodne procese v izdelke ali storitve za samooskrbo. Naj bo to na področju zaščitne opreme, oskrbe s hrano na domu ali pa izdelkov, vezanih na delo na daljavo (od doma). Digitalizacija je ena od ključnih področij, kjer je še veliko potenciala. Prav v ta namen bo mariborska zbornica enega izmed ključnih dogodkov na nacionalni ravni v okviru projekta BE READI ALPS izvedla 6. oktobra v Ljubljani. Povezati bo treba podjetja in ključne strokovnjake na področju digitalizacije. Veselimo se novih izzivov in priložnosti.