2. julija, 2020

COVID JE DODOBRA SPREMENIL DNEVNI UTRIP CONE TEZNO

Širjenje epidemije koronavirusa na eni in posledično pozivi strokovnjakov ter interventni ukrepi vlade na drugi strani so imeli velik vpliv na naše vsakdanje življenje. Glavna in prednostna naloga vsakega posameznika je bila ohraniti svoje zdravje in z …

Piše: M.V.

Širjenje epidemije koronavirusa na eni in posledično pozivi strokovnjakov ter interventni ukrepi vlade na drugi strani so imeli velik vpliv na naše vsakdanje življenje. Glavna in prednostna naloga vsakega posameznika je bila ohraniti svoje zdravje in zdravje domačih pa tudi poslovnih partnerjev in strank. Virus se je naglo razširil po vsem svetu in praktično ohromil svetovno gospodarstvo, zato je vpliv na svetovno ekonomijo precejšen. Posledice epidemije in ukrepov za njeno zajezitev so močno vplivale na dejavnosti v evrskem in slovenskem gospodarstvu. Zagotovo je ‘korona kriza’ pustila velik pečat tudi v poslovanju podjetij iz Cone Tezno.

V Coni Tezno imamo danes 220 podjetij s 3.300 zaposlenimi v zelo različnih panogah in vsako podjetje poskuša na svoj način preživeti nastalo situacijo. Seveda koristijo državne ukrepe za blažitev krize. V Zavodu poslovno proizvodna cona Tezno smo se trudili pripomoči k boljšim možnostim podjetij Cone Tezno, da ohranijo svoje poslovanje. Tovrstna dejanja sodijo v nabor ukrepov s področja družbene odgovornosti, ki je utemeljena v nosilni steber poslanstva in strategije razvoja Zavoda. Tako so bili mali poslovni odjemalci v Coni Tezno deležni nižjih računov za električno energijo in zemeljski plin. Podjetjem v coni nismo podražili oskrbe s pitno vodo in komunalnimi storitvami. Svojim najemnikom smo pomagali pri najemninah. Podjetjem smo pomagali tudi pri nabavi zaščitnih sredstev.

Kljub temu je Covid 19 dodobra spremenil dnevni utrip v Coni Tezno. Res je, da v prvem tednu uvedbe ukrepov ni bilo čutiti večjih sprememb, kasneje pa se je uvedba vladnih ukrepov precej poznala. Večja proizvodna podjetja so svoje poslovanje prilagodila in zmanjšala tako, da so še vedno zagotavljala varno delo svojim zaposlenim. Manjša podjetja so v večini svoje delavce poslala na čakanje ali na delo od doma. Žal je prišlo tudi do odpuščanj. Obseg dela se je podjetjem v večini na začetku zmanjšal za 40 % ali še več. Težave so bile z dobavo materiala in z odpremo zaradi omejitev v prometu in v poslovanju s tujino. Vendar se vodstva podjetij borijo in svoja poslovanja prilagajajo nastali situaciji. Koristijo ukrepe vlade in iščejo poti za ohranitev svojega obstoja. Posledica tega je, da so v povprečju podjetja danes že na 75 % načrtovanega dela. Že kar nekaj podjetij pa dosega načrtovano uspešnost. Žal obstaja še vedno nekaj takih, ki jim je kriza zadala prevelik udarec.

UMAR je že napovedal zmanjšanje gospodarske rasti Slovenije. Največji padec dodane vrednosti so utrpeli industrijska proizvodnja, gradbeništvo in dejavnosti trgovine, prometa ter gostinstva in turizma.

Dnevno se iščemo v poplavi vseh informacij, v katerih se je težko znajti. Vendar pa je pomembno stopiti skupaj, pokazati, da smo solidarni, da zmoremo sodelovati in pomagati. Pomembno je predvsem ohraniti pri življenju podjetja in ohraniti delovna mesta. Seveda bo to zahtevalo veliko vztrajnosti in vloženega truda, pri čemer moramo sodelovati vsi. Moramo biti prilagodljivi in znati poiskati svoje prednosti in možnosti razvoja tudi v rezervah ali pa kje drugje. Držati moramo skupaj in podpreti domačo, lokalno proizvodnjo in podjetja.