Kaj sploh je učinek »Bullwhip«?

Gre za učinek multipliciranega nihanja povpraševanja v oskrbovalni verigi. Učinek se povečuje z vsako naslednjo stopnjo pozicije člena v oskrbovalni verigi.

Do tega običajno pride pri spremembah v ekonomskih ciklih. Zlasti boleč za podjetja je ta učinek ob prehodu iz konjunkture v recesijo, ko se povpraševanje končnih potrošnikov nenadoma zniža in se na zmanjšano povpraševanje vsak člen v oskrbovalni verigi odzove s še močnejšo spremembo v povpraševanju do svojega dobavitelja.

Učinek »Bullwhip« lahko ponazorimo na primeru nakupa novega TV-sprejemnika.

V konjunkturi ljudje trošijo in pokupijo določeno količino novih TV-sprejemnikov. Zaradi pretekle gospodarske rasti in povečevanja povpraševanja po TV-jih trgovci ob tem zagotavljajo zaloge, ki so načrtovane na podlagi preteklih podatkov. (1) Ob prihodu recesije končni kupci nenadoma zmanjšajo povpraševanje po TV-sprejemnikih. (2) Zaloge pri trgovcih se posledično začnejo kopičiti, zato trgovci (3) zmanjšajo naročila proizvajalcem TV-sprejemnikov. (4) Proizvajalcu se posledično kopičijo zaloge novoizdelanih TV-jev, zato je prisiljen takoj (5) zmanjšati proizvodnjo. Ker ima proizvajalec presežne zaloge sestavnih delov glede na zmanjšano proizvodnjo, v celoti (6) odpove nova naročila sestavnih delov pri svojih dobaviteljih. Vidimo, da je zmanjšanje povpraševanja pri končnih potrošnikih bistveno manjše, kot je nato zmanjšanje naročil pri dobaviteljih proizvajalcev, ki so v oskrbovalni verigi bolj oddaljeni od končnega potrošnika.

Primer je za lažje razumevanje seveda izmišljen in se nanaša na TV-sprejemnike ter prikazuje učinek »Bullwhip« na zaloge. Pri tem je treba poudariti, da se lahko moč učinka »Bullwhip« pojavi tako iz razlogov geografske odvisnosti in povezanosti kot tudi na ravni panoge. Če je proizvajalec iz prejšnjega primera recimo iz Kitajske, dobavitelj sestavnih delov pa iz Slovenije, se tako učinek multiplicirano prenese prek meja iz Kitajske v Slovenijo. Multiplikativni učinek zmanjšanja proizvodnje pa se lahko izrazi tudi med posameznimi panogami. Če namreč proizvajalec TV-jev odpušča delavce zaradi zmanjšanja proizvodnje, se ti delavci zaradi izpada dohodka odpovedo nakupu nekega drugega izdelka, proizvedenega v drugi panogi, in tako naprej.

Vloga slovenskih podjetij v oskrbovalni verigi?

Ker je v Sloveniji veliko manjših podjetij, ki so dobavitelji ali pa podizvajalci večjim multinacionalkam, so slovenska podjetja posledično bolj izpostavljena učinku »Bullwhip«, kar se je izkazalo tudi v pretekli krizi po letu 2008. Glede na trenutne znake ohlajanja gospodarstva in aktualno dogajanje v mednarodnem okolju obstaja velika verjetnost, da bo takšna izpostavljenost slovenskih podjetij učinku »Bullwhip« marsikje izkazana že v zelo bližnji prihodnosti.

Kako se na to pripraviti in omiliti posledice?

Seveda je vsaka kriza drugačna, drugačni so tudi vzroki za njen nastanek, zato enotnega odgovora nikakor ni. Lahko pa podjetja glede na dejavnost, strukturo kupcev in dobaviteljev ter pozicijo v sami oskrbovalni verigi preventivno opravijo določene ukrepe za omilitev takšnega učinka. Vsi partnerji v oskrbovalni verigi bodo lažje prenesli posledice učinka »Bullwhip«, če bodo tesneje sodelovali ter omogočali zadosten in potreben pretok informacij o končnem povpraševanju skozi celotno oskrbovalno verigo. Prav tako bo imela pozitivne učinke izbira ustreznega sistema za uravnavanje zalog, posledično tudi skrajšanje dobavnih rokov, povečanje frekvence naročanja ter uvajanje drugačnih metod napovedovanja povpraševanja, ki se bolje prilagajajo trenutnim ekonomskim razmeram in signalizirajo morebitne nevarnosti prihodnjih obratov v ekonomskih ciklih.