Občina Selnica ob Dravi je manjša občina v Dravski dolini, ki se je razvila ob magistralni cesti Dravograd–Maribor. Velika je 64,5, km² in ima 4.495 prebivalcev. Prve omembe kraja segajo v leto 1093, samostojna občina pa je od leta 1998. Razvoj in življenje kraja zaznamujejo reka Drava in HE Fala, bližina regijskega središča Maribora, industrijsko razvite Ruše ter meja z Avstrijo. Demografski podatki kažejo, da se število prebivalcev nekoliko znižuje in da se prebivalstvo občine stara. Vodstvo občine pripravlja strategijo razvoja občine in izvaja projekte, ki bi v občini zadržali mlajše prebivalstvo in povečali število podjetij v občini. Predvsem želimo razvijati za življenje in delo prijazno okolje in spodbujati sonaraven turizem. V letu 2020 želijo nadaljevati z dejavnostmi izgradnje novega vrtca, ureditve pločnikov in pridobiti nove zelene površine za izvajanje športnih in drugih dejavnosti na prostem. Občina ima tri hribovska območja, ki so še posebej občutljiva z vidika ohranjanja poseljenosti, zato jim posvečamo veliko pozornosti in skrbimo za zadovoljevanje njihovih potreb. V letu 2020 ustanavljamo tudi Forum za mlade, ki bo posvetovalno telo županje in bo sodeloval pri pripravi Strategije razvoja mladim prijazne občine, kar bo prispevalo k pomladitvi občine in ohranitvi številnih dejavnosti v občini.

Na lokalnih volitvah leta 2018 je županja postala dr. Vlasta Krmelj, univ. dipl. inž. O gospodarski viziji občine Selnica ob Dravi, povezovanju in načrtih je povedala naslednje.

Katera so podjetja oz. dejavnost, na katerih sloni gospodarstvo vaše občine?

Po podatkih statističnega urada podjetja v naši občini ustvarijo več kot 53 mio. EUR prihodkov, kar je kar veliko. Imamo več kot 350 podjetij, a predvsem mala in mikro podjetja; prevladujejo pa storitvene dejavnosti. V občini Selnica ob Dravi gospodarstvo sloni tudi na kmetijstvu, in to na manjših kmetijah. Ker imamo veliko hribovskega sveta, je razvoj te dejavnosti zelo otežen. Občina ima naravne danosti za razvoj sonaravnega turizma, zato začenjamo z razvojem te dejavnosti in pripravo potrebne infrastrukture, kot so pohodne in kolesarske poti.

Kje so po vašem mnenju realne možnosti gospodarskega povezovanja vseh občin naše regije? Kaj lahko konkretno prispeva gospodarstvo vaše občine?

Regijsko povezovanje občin in gospodarstva regije je vitalnega pomena za razvoj naše občine. Smo v bližini Maribora in ob državni cesti, kar pomeni, da lahko nudimo cenovno ugoden prostor podjetjem. Tudi v skladu z načrti prostorskega razvoja imamo prostor tudi za proizvodne dejavnosti. Žal se v preteklosti ni naredilo veliko na področju komunalne opremljenosti in druge infrastrukture, zato v kraj ne prihaja veliko podjetij. Gospodarsko lahko v regijo prispevamo predvsem s kmetijsko dejavnostjo in turizmom. Pogoji za razvoj kmetijstva so dokaj dobri in že sedaj imamo zelo kakovostne izdelke. Žal nimamo organizirane in razvite prodajne mreže, zato veliko naših dobrih izdelkov ne najde končnega kupca. Dejavno delamo na razvoju in prepoznavnosti lokalnega turizma. Pripravljamo označitve kolesarskih in pohodnih poti, prav tako spodbujamo lokalne ponudnike, da bi vzpostavljali in razširjali turistično ponudbo. Občina sodeluje v partnerstvu za Dravsko kolesarsko pot in povezovanju občin za razvoj destinacije Pohorja, saj verjamemo, da bo le povezovanje dvignilo tudi dejavnost v naši občini in omogočalo v njej nove zaposlitve.

Katere večje investicije za gospodarski razvoj občine nameravate uresničiti letos?

Veliko denarja namenjamo investicijam v ceste in nadaljujemo s prenovo gasilskega doma. Gasilski dom bo postal tudi tako imenovani krizni center skupnosti. Občina se namreč vedno bolj sooča s posledicami podnebnih sprememb, kot so vetrovi, poplave, tudi požari, zato je organizacija civilne zaščite in pomoči zelo pomembna. Z obnovljenim gasilskim domom bomo izboljšali možnost za vzpostavitev kriznega in komunikacijskega centra, za katerega želimo, da bi postal pilotni primer organiziranja v regiji. Občina je pristopila tudi k platformi pametnih mest in vasi, ki jo razvija Univerza v Mariboru in v okviru teh dejavnosti želimo postati demonstracijska ekološka vas, kjer bomo vzpostavili pilotna območja in projekte, ki bodo v praksi pokazali, kako delovati kot ekološka in pametna vas, ki bo omogočala komunikacije z drugimi deležniki na platformi. V okviru tega bomo v letu 2020 postavili napredni, s senzorji opremljen ekološki otok in nekaj luči javne razsvetljave, kar nam bo omogočalo zbiranje in obdelavo podatkov z namenom racionalizacije delovanja in stroškov. Prav tako pa bodo občani imeli priložnost srečati se z najnovejšimi tehnologijami na različnih okoljskih področjih in tako postati del sistema »pametnih vasi«. Zavedamo se namreč, da brez sodelovanja ljudi tudi pametnih mest in vasi ne bo.

Ali morda sodelujete s Cono Tezno in podjetji v njej?

Občina konkretno še ne sodeluje s posameznimi podjetji v Coni Tezno, smo pa skupaj s Cono Tezno partnerji na platformi pametnih mest in vasi. Letos je občinska uprava začela dejavno sodelovati s podjetji, za njih smo pripravili ponovoletni sprejem in že prvi poslovni zajtrk. Glede na pozitiven odziv bomo z mreženjem nadaljevali in k sodelovanju povabili tudi podjetja v Coni Tezno.

Kje vidite možnosti za tesnejše povezovanje in sodelovanje gospodarstva in občinskih vodstev ter na katerih področjih bi morali vsi skupaj delati za boljši jutri vseh nas?

Občina načeloma ne more veliko storiti ali pomagati podjetjem v svojem okolju, saj smo zelo omejeni s pravili. A kljub omejitvam ugotavljam, da lahko občina ustvarja in zagotavlja dobre pogoje za delovanje podjetij. Kot sem že omenila, je osnova redna komunikacija. V naši upravi verjamemo, da nam lahko podjetja pomagajo pri razumevanju njihovega položaja in dela ter da lahko le skupaj oblikujemo podporne programe, ki imajo dodano vrednost. Sedaj pripravljamo program spodbud za podjetja in kmetijstvo in za potrebe ter ideje sprašujemo tudi podjetja. Verjamem, da lahko le s sodelovanjem pripravimo dejavnosti, ki bodo v posredno ali neposredno pomoč podjetjem. Zadovoljstvo podjetij v občini daje pozitiven signal tudi občanom, da vidijo razvojno perspektivo in morda možnost za zaposlitev bliže domu. S tem dolgoročno rešujemo tudi demografske izzive. V manjših občinah je sodelovanje uprave in podjetij zelo pomembno, saj lahko občina prek priprave razvojnih in izvedbenih načrtov ter projektov povezuje različne panoge in sektorje ter vodi rdečo nit razvoja, kar je ključnega pomena pri prepoznavnosti in marketingu občine in posredno podjetij; predvsem mala podjetja imajo lahko od tega res velike koristi.