Pogovarjali smo se z Urošem Rozmanom, direktorjem Mariborske razvojne agencije

• Prosim, da nam na kratko predstavite Mariborsko razvojno agencijo. Katere so vaše poglavitne naloge?

Mariborska razvojna agencija je nepridobitna strokovna organizacija, ki opravlja naloge regionalne razvojne agencije Podravske regije. Osnovne naloge agencije so priprava, usklajevanje, spremljanje in vrednotenje regionalnega razvojnega programa in regijskih projektov v regiji ter spodbujanje trajnostnega razvoja. MRA vodi in koordinira teritorialni dialog z MGRT in drugimi ministrstvi pri pripravi Dogovora za razvoj regij. Dogovor je namenjen sofinanciranju projektov lokalnih skupnosti na področju sofinanciranja podjetniških inkubatorjev, sofinanciranja opremljanja poslovnih con, gradnje komunalne ingrastrukure ter kolesarskih povezav. Njene naloge, ki jih izvaja v javnem interesu države na regionalni ravni, so izvajanje regijske finančne sheme, regijske sheme kadrovskih štipendij, promoviranje regije ter spodbujanje domačih in tujih neposrednih investicij v regiji, izvajanje regijskih programov internacionalizacije gospodarstva, spodbujanje in razvoj podjetništva in kulture inoviranja ter vodenje dveh lokalnih akcijskih skupin: TOTI LAS in LAS Lastovica. Nudi podporo in pomoč podjetjem s projekti: Slovenska poslovna točka (SPOT) za Podravje, Evropska podjetniška mreža (EEN) in Izvedba podpornih storitev subjektov inovativnega okolja (SIO).

• Kaj je največja razlika v delovanju v preteklih 25 letih, odkar je Mestna občina Maribor ustanovila agencijo?

Zavod »Mariborska razvojna agencija« je bil ustanovljen 24. junija 1993 kot nepridobitna razvojna ustanova, s strani takratne Občine Maribor, z namenom zagotavljanja pogojev za uresničevanje razvojnih pobud projekta »Maribor jutri«. Relativno hitro se je izkazal interes za nadaljevanje projektnega dela. Tako je zavod uspešno kandidiral in izvajal projekte v širšem javnem interesu, namenjene spodbujanju malega gospodarstva, ki so zaznamovali delovanje in poslanstvo Mariborske razvojne agencije, kot jo poznamo danes. Na začetku je MRA predstavljal predvsem pomembno razvojno komponento samega mesta Maribor, vendar je z mehanizmom spodbujanja skladnega regionalnega razvoja v Sloveniji prevzemal vedno več nalog na regionalni ravni in s tem postal osrednja regionalna razvojna agencija Podravja.

• Na katerem področju je delovanje MRA toliko ustvarjalno, vizionarsko, da ste pravilno napovedali trende povezovanja, sodelovanja med regijami in državami?

Ob podpori poslancev in MOM smo zasnovali koncept Partnerstva na Pohorju, ki v predlogu združuje 19 občin na in ob Pohorju, vse tri regionalne razvojne agencije, vse tri največje turistične ponudnike na Pohorju in ključne turistične zavode. Koordinator projekta bo MRA. Povezani v Partnerstvo za Pohorje bomo lahko začeli usklajevati cilje in vsebine, izvajati projekte in tako ustvariti zeleno destinacijo z evropsko uveljavljeno tržno znamko. S sodelovanjem tudi drugih deležnikov na nacionalni ravni pa bomo lahko izboljšali in pospešili razvoj potrebne infrastrukture, ki bo Pohorje kot zeleno destinacijo približala drugim podobnim destinacijam v razviti Evropi.

MRA bi skupaj s partnerji v prvi fazi pripravila strategijo, v kateri bi določili, kaj občine in drugi deležniki na Pohorju želijo in potrebujejo. Pri tem bi za izhodišče uporabili že narejene strategije in študije za območje Pohorja. Končni dokument bo vseboval konkretne potrebe in potrebne finančne vire za realizacijo ter bo osnova za izvedbo dejavnosti v nadaljevanju. Verjamemo, da bomo z dokumentom, ki ga bodo podprli vsi deležniki na Pohorju, močnejši tudi pri pridobivanju sredstev s strani ministrstev in evropskih razpisov.

Med ključne dejavnosti za infrastrukturni razvoj Pohorja moramo umestiti razvoj cestne, kolesarske, pohodniške, žičniške in komunalne infrastrukture. Na področju promocije si želimo povezati turistične proizvode in ponudnike, oblikovati turistično znamko Pohorja ter začeti s skupnim trženjem, oglaševanjem in promocijo. Želimo si, da bi dolgoročno vzpostavili enotno upravljanje Pohorja kot turistično-naravnega parka.

• Imate stabilne vire finaciranja, kako se financirate, od katerih virov ste najbolj odvisni?

MRA se v večjem delu financira iz EU-projektov, v manjšem delu pa ga financirajo MOM, MGRT in druge občine v okviru financiranja obveznih regionalnih razvojnih nalog. V letu 2020 bomo izvajali več kot 19 projektov. Želimo si, da bi v prihodnje zagotovimli višje sofinanciranje MRA s strani občin ustanoviteljic in drugih občin v regiji, ob tem pa, da bi povečalištevilo občinskih in regijskih projektov, ki jih za občine vodimo na razvojni agenciji.

• Kako konkretno lahko na MRA pomagate novemu, mlademu podjetju, da se uspešno zasidra in poveže z gospodarskim področjem, ki mu je blizu (glede na branžo in geografski prostor)?

V letu 2020 bo MRA koordinirala delovanje točke SPOT, kjer bo podjetnikom nudila storitve informiranja, svetovanja pri pripravi poslovnih načrtov, marketingu, državnih spodbudah, možnostih sofinanciranja ter izvajala tovrstna usposabljanja in delavnice. Kot članica Evropske podjetniške mreže bo podjetjem pomagala pri iskanju poslovnih stikov na trgu EU in globalnem trgu, udeležbi na poslovnih srečanjih, dogodkih in v programih EU. Na osnovi sodelovanja v evropskih projektih bomo vključevali tudi ciljne skupine podjetij, kot so kreativne industrije, turizem …, kjer prihaja prvenstveno do mreženja podjetij ter prenosa znanj in izkušenj. Poseben sklop ukrepov bo namenjen prihodnjim podjetnikom, ki jim bomo v okviru projekta PONI nudili podjetniško okolje, v katerem bodo lahko uspešno razvili in realizirali lastne poslovne ideje.

• Kaj bi izpostavili kot projekt, na katerega ste najbolj ponosni in ki je imel merljive učinke, ki so jih prepoznali in imeli od njih koristi tudi vsi udeleženci projekta?

Projekt Dravske kolesarske velja za enega izmed boljših primerov povezovanja občin v Sloveniji. V štirih letih smo ob podpori občin in DRSI uspeli na novo označiti celotno Dravsko kolesarsko pot, urediti več kot 50 km novih povezav, od tega 10 km povsem novih kolesarskih poti. Ob tem je bila pripravljena vsa potrebna dokumentacija za izgradnjo ločene Dravske kolesarske poti na celotni trasi od Dravograda do Središča ob Dravi. Skupaj je bilo v projekt s strani vseh partnerjev vloženih več kot 5 milijonov evrov. Z Zavodom za turizem Maribor-Pohorje smo pripravili novo spletno stran, karte s ponudniki in skupne promocijske dejavnosti. Že v letu 2019 smo na edinem števcu za kolesarje v Dravogradu našteli 15.000 kolesarjev, vendar računamo, da jih bomo v naslednjem letu na odseku med Rušami in Mariborom našteli vsaj še enkrat toliko. Zadali smo si cilj, da v naslednjih letih dosežemo številko 100.000 kolesarjev leto. Ob višjih številkah pa bodo tudi ponudniki storitev imeli velike koristi od tega turističnega proizvoda. Samo na avstrijskem Koroškem imajo letno več kot 6 milijonov finančnih koristi iz naslova Dravske kolesarske poti. V Sloveniji se je v Inkubator Drava Bike, ki združuje ponudnike ob kolesarski poti, vključilo že več kot 60 ponudnikov, kar pomeni, da obstaja velik interes za povezovanje in trženje tega proizvoda.

• Kako vidite razvoj gospodarstva v regiji? Kako pomebne so obrtne cone, kot je Cona Tezno?

Gospodarstvo Podravske regije se mora v prihodnje razvijati predvsem v turističnem in industrijskem smislu. Naše naravne danosti v neposredni bližini mesta (Drava, Pohorje, Kozjak …) nam omogočajo neizmerne možnosti razvoja turizma, le bolje jih moramo začeti izkoriščati. Na drugi strani ne smemo pozabiti na našo zgodovino in moramo še naprej razvijati tradicionalno, predvsem avtomobilsko industrijo, za kar imamo še veliko znanja in izkušenj. Seveda pa bo treba razvijati tudi napredno industrijo, tovarne 4.0, avtomatizacijo, umetno inteligenco ipd. Naša prihodnost je v mladih, zato je treba izkoristiti močno univerzo, ob tem pa moramo poskrbeti, da mladi ne bodo odhajali v tujino in v druge dele Slovenije, ampak da jih zadržimo doma. To bomo lahko dosegli le na način, da jim bomo zagotovili dobro podporo in pogoje za razvoj, pri čemer pa lahko veliko pomagamo tudi kot regionalna razvojna agencija.

Obrtne cone so instrument regionalnega gospodarskega razvoja, ki predstavljajo osnovo za razvoj lokalne skupnosti, ustvarjajo delovna mesta in pospešujejo gospodarsko rast. Cona Tezno je pri tem vzgled drugim conam v regiji, saj ima urejeno upravljanje in s tem boljše pogoje za privabljanje novih investitorjev. Na konceptu delovanja Cone Tezno bi želeli razvijati tudi druge cone v regiji.

• Kje vidite svoje komparativne prednosti na področju razvojnih agencij, zavodov, pospeševalnikov podjetništva …? Na katerih področjih svojega delovanja načrtujete lastni razvoj, kaj so vaši razvojni izzivi v prihodnje?

Ključna prednost MRA je predvsem v povezovanju, širokem področju spodbujanja regionalnega razvoja in dobrem dostopu do različnih finančnih virov. V prihodnje želimo več pozornosti nameniti predvsem razvoju turizma, trajnostne mobilnosti, regijskemu prostorskemu načrtovanju, krožnemu gospodarstvu in upravljanju poslovnih con v regiji. Načrtujemo, da bi skupaj z MGRT zasnovali Nacionalno mrežo za privabljanje investitorjev. V letu 2020 bomo prevzeli koordinacijo in vodenje dveh velikih regijskih projektov za razvoj Pohorja in reke Drave. Z novimi projekti se bomo vključili tudi v razvoj Kozjaka. Želimo postati bolje prepoznani v regiji kot razvojna agencija, ki je sinonim za vrhunska znanja in inovativne projekte, ki prispevajo k dvigu kakovosti življenja v regiji ter je ugleden partner mednarodnim institucijam.