23. decembra, 2019

SVETLOBNA ČUTILA

Projekt preoblikovanja Cone Tezno v pametno cono, o katerem smo pisali v naši prejšnji številki in ki ga izvajamo v sodelovanju s Centrom za pametna mesta in skupnosti Univerze v Mariboru, je v polnem zamahu. S pilotnim uvajanjem pametnih tehnologij na …

Piše: Teodor Lipuš, Geoenergetika

Projekt preoblikovanja Cone Tezno v pametno cono, o katerem smo pisali v naši prejšnji številki in ki ga izvajamo v sodelovanju s Centrom za pametna mesta in skupnosti Univerze v Mariboru, je v polnem zamahu. S pilotnim uvajanjem pametnih tehnologij na področjih zbiranja odpadkov, parkiranja, merjenja porabe energentov in zbiranja okoljskih podatkov gradimo temelje pametnih mest prihodnosti, v katerih bodo kvantificirani uvidi v dinamiko urbanih ekosistemov kovali pot optimizaciji javnih storitev in mestnega prometa ter prispevali k informiranim odločitvam in večjemu zadovoljstvu prebivalcev s svojim okoljem.

Uspešno informatiziranje urbanega prostora je pogojeno s kakovostnim zajemom okoljskih informacij. Sistemi javne razsvetljave se zato kažejo kot posebej primerni za ta namen, saj tvorijo nujen del urbane infrastrukture, hkrati pa je za njih značilna mrežna prostorska razporeditev, ki predstavlja idealno izhodišče za širok zajem relevantnih okoljskih podatkov brez večjih posegov v obstoječo infrastrukturo.

Tukaj sta nam na pomoč priskočili podjetji GeoEnergetika in Impedanca, ki sta v zaključnih fazah razvoja pametne ulične LED-svetilke. Inovativnost sistema pametne razsvetljave, čigar razvoj sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, je v visoki stopnji integracije raznolikih tipal, s katerimi je mogoče zajeti stanje in utrip lokalnega okolja. Petnajst svetilk, ki so nameščene v Coni Tezno, tako ne le sveti, temveč tudi zaznava: med drugim sporočajo podatke o temperaturi, koncentraciji trdih delcev in prisotnosti ogljikovega dioksida ter s tem omogočajo vpogled v gibanje okoljskih parametrov v realnem času in na mikro lokaciji.

Za ponazoritev možnosti informatizacije prostora, ki jo omogoča uporaba pametnih osvetlitvenih sistemov, lahko vzamemo izsek podatkov, ki so jih pametne svetilke zbrale 20. oktobra. Opazimo lahko torej povišane koncentracije ravni CO2 v času gostejšega prometa motornih vozil med peto uro zjutraj in tretjo uro popoldan. Hkrati pa se količina trdih delcev velikosti 10 mikrometrov (PM10) povečuje po koncu delovnega dneva in vrh doseže med šesto in deveto uro zvečer, ko se temperatura znižuje, kar je najverjetneje posledica neučinkovitega ogrevanja stanovanjskih stavb v okolici.

Implementacija pametnih sistemov osvetlitve s seboj tako prinaša izrazite prednosti, saj so z mrežnim zajemom okoljskih parametrov v realnem času možni objektivno spremljanje, analiza in ugotavljanje korelacij med okoljskimi in človeškimi dejavniki na mikro ravni – kar tvori temelj za informirane in lokalizirane optimizacije urbanega ekosistema.

Povedano drugače: s pametno razsvetljavo podjetij GeoEnergetika in Impedanca pametnim mestom in skupnostim ponujata osnovo za izvajanje inteligentnih posegov v prostor – svetlobna čutila, ki omogočajo zaznavo ritma urbanega okolja.