V luči sprejetih davčnih sprememb je vprašanje lastnikov podjetij, ali izplačati dobičke še pred zaključkom koledarskega leta, popolnoma na mestu.

Zakaj slovenski podjetniki ne izplačujejo dobičkov?

 Praviloma družbe z razpršeno lastniško strukturo že v aktih družbe (družbena pogodba, statut) opredelijo, koliko dobička bodo na letni ravni razdelile med družbenike. Medtem ko lastniško zaprte družbe z malim številom družbenikov dobičkov v Sloveniji praviloma ne izplačujejo. Vzroke za takšno ravnanje velja iskati na različnih ravneh:

• dobiček ni monetiziran; pomeni, da smo sicer knjigovodsko ustvarili dobiček, vendar ga še nismo udenarili – da se bo naš dobiček znašel na TRR podjetja, bo najprej treba izterjati terjatve in prodati zaloge. Podjetje dejansko nima sredstev za izplačilo dobička, kljub knjigovodsko izkazani visoki postavki bilančnega dobička.
• investiranje in razvoj; podjetniki se ob investicijah odločajo, ali bodo te izvedli z lastnim kapitalom ali bodo v le-te vključili zunanje financerje. Za optimalno kapitalsko strukturo bi bilo najbolje poiskati tisto točko, ki zagotavlja najvišjo donosnost, a po izkušnjah z gospodarsko krizo v letih 2008–2014, ko so bila podjetja prezadolžena, so lastniki pri zunanjem financiranju zelo previdni in investicije raje izvajajo iz lastnih sredstev. Posledično se zmanjšajo denarna sredstva, ki bi jih lahko namenili izplačilu dobičkov.
• dobiček »na rezervo«; zagotovo je dobro, da zna podjetnik presoditi, kakšen del denarnih sredstev potrebuje za poslovanje in uresničitev strateških načrtov, a opaziti je, da imajo prenekatera slovenska podjetja na TRR podjetij znatne presežke, ki jih niti ne plemenitijo, niti jih ne namenjajo poslovnim namenom podjetja.

Kako izplačamo dobiček?

Kadar dobiček izplačujemo lastnikom – fizičnim osebam, moramo v podjetju izračunati, odtegniti in plačati davčni odtegljaj kot dohodnino. Davčna osnova za izračun dohodnine od dohodka iz kapitala (dividende) je kar celoten znesek, ki smo ga določili za izplačilo posameznemu lastniku. Praktično to pomeni, da izplačevalec obračuna in plača dohodnino za upravičenca, ta pa kot fizična oseba s samo dividendo nima dodatnih obveznosti, saj je obdavčitev cedularna.

Podjetje sme izplačati dobiček do višine ustvarjenega bilančnega dobička, torej tistega, ki je dejansko na voljo lastnikom.

Pred izplačilom mora skupščina družbenikov sprejeti sklep (v skladu s statutom oz. družbeno pogodbo), v kakšni višini in komu se dobiček izplača. Šele na tej podlagi sme izplačevalec ukrepati in izplačati navedene zneske.

Izplačilo dobička 2019 vs. Izplačilo dobička 2020 in dalje

Do konca leta splošna davčna stopnja davka od dohodka iz kapitala oz. poenostavljeno pri izplačilu dobička znaša 25 %. Po 1. 1. 2020 se bo splošna davčna stopnja dvignila na 27,5 %, torej bo višja za 2,5 %. Pri 100.000 evrih bruto znesku izplačila dobička boste kot lastnik v letu 2019 torej prejeli na vaš osebni TRR 75.000 evrov, po 1. 1. 2020 pa za 2.500 evrov manj, torej 72.500 evrov. Pri večjih izplačilih bo seveda absolutni znesek razlike še višji. Zato ob dejanskih prostih sredstvih, namenjenih lastnikom, velja razmisliti o izplačilu še v letu 2019.

Uspešnim podjetjem, ki ustvarjajo pozitivne poslovne rezultate v luči relativno visoke obdavčitve, priporočamo razmislek o prestrukturiranju svojega davčnega položaja. Razmisliti je treba, kolikšen del kapitala lastnik dejansko potrebuje za poslovanje družbe in koliko za osebno rabo. Če mu namreč nastajajo presežki, jih je smiselno prenašati na holdinške družbe, kjer se lahko porabljajo za nove naložbe. Takšen prenos bo imel minimalne davčne učinke tudi po predvideni spremembi zakonodaje, zato z izplačili dobičkov pri takšnem načrtovanem prestrukturiranju nima smisla hiteti.