6. novembra, 2019

OBLJUBE JE POTREBNO IZPOLNITI

50. številka revije je pred nami. O tem na drugem mestu, v uvodnik krenem raje »po starem«. Dobro leto je mimo, ko smo dobili, od osamosvojitve dalje, trinajsto vlado. Med ljudmi uživa nadpovprečno podporo. Obljub je bilo danih kar precej, čeprav je ne …

Piše: Gorazd Bende

50. številka revije je pred nami. O tem na drugem mestu, v uvodnik krenem raje »po starem«.

Dobro leto je mimo, ko smo dobili, od osamosvojitve dalje, trinajsto vlado. Med ljudmi uživa nadpovprečno podporo.

Obljub je bilo danih kar precej, čeprav je nekaj tega precej težkih, starih problemov in izven možnosti za temeljite spremembe v enem mandatu. Zdravstvo, varna starost, infrastrukturni projekti, spremembe davčne politike, zakona o delovnih razmerjih, uvedba nepremičninskega zakona … Na teh področjih še ni začutiti poguma, čeprav je gotovo, da je usodi treba močneje pomagati. Res pa je tudi, da si sprememb vsi želijo bolj na deklarativni ravni, dejansko pa bore malo. Vsi segmenti družbe bi želeli v fazi delitve več, to preprosto pač ne gre. Nedvoumno se ustvari premalo za vsesplošno blaginjo, pa še s tem se ne gospodari umno. Današnja politika in z njo glavni akterji so pač odraz poosamosvojitvenega razvoja in sedanjega časa. Državnikov, ki bi bili primer moralne trdnosti in bi za svoje delovanje črpali tudi iz vodnjakov tradicije, pač ni. Politika mora delovati onkraj naključij ali vere. Vera v božje posredovanje gotovo pomaga uradni medicini, v gospodarstvu pa je ni zaznati. Mogoče v učenju, da si svoboden, če delaš, kar je prav.

O svetovnih razmerah, političnih in posledično gospodarskih tokrat nič. Bipolarnosti sveta že nekaj časa ni več. Veliki se igrajo lokalno, da odmeva globalno. Nepremišljenih besed in dejanj je preveč. Upamo lahko, da vse skupaj ni le predigra za nekaj dramatičnega.

In v gospodarstvu. Energijo črpamo pri športnikih. Odbojkarji so nas povezali, Primož Roglič prepričal, da se z garanjem vse doseže, 20-letna Janja Garnbret pa, da je nemogoče mogoče in to pri plezanju strmo navzgor. Hvala športnikom za optimizem in spoznanje, da znamo tudi v tej mali podalpski deželi stopiti na vrh, zmagati.

Venomer govorimo o nujnih spremembah, kako zaostajamo za najbolj razvitim svetom; le-ta pa drvi v smeri družbenih odnosov, ki nas ne prepričajo, ne napolnijo z optimizmom. Torej, tehnološki razvoj vsekakor, vendar ob moralno etični regeneraciji odnosov, ekološko, trajnostno reorganiziranje gospodarjenja, prioritetno z nacionalnimi viri in sredstvi. Ni enostavno. Sicer pa, ko življenje postane prelahko, začneš trohneti.

Tudi na domačem terenu, Coni Tezno, smo v zadnjem obdobju naredili nekaj strumnih korakov. Ponovno smo odločneje predstavili kot zavetišče za pogumne ljudi, da lahko uresničujejo razkošne ideje. Kot priložnost za testiranje najnaprednejših tehnoloških rešitev, ki podpirajo cilje, opredeljene v projektu Pametnega mesta in skupnosti. Ime ni pomembno, pomembno je povezovanje lokalnih in drugih partnerjev, da Cona postane testni poligon za prikaz naprednih IT-rešitev.

V zadnjem času pa se je prav potihoma privleklo nelagodje, ob napovedih ne tako izdatne gospodarske rasti v prihodnje. Val, na katerem že kar nekaj časa drsimo, bo gotovo uplahnil. Za ljubi mir je vlada v prvem letu upravljanja z državo našpičenim sindikatom popuščala in podelila kar nekaj bombončkov, celo bombonjer. Jemati dano nazaj ali ne izpolniti danih obljub, so zadeve, ki se politikom vrnejo z obrestmi. Težka bo. Ali ti je pobegnil, ali si ga spustil, je praktično vseeno. Bom zarobil kar po domače: po prdcu je stiskanje riti jalovo počet