Pogovarjali smo se z mag. Aleksandro Podgornik, direktorico  Štajerske gospodarske zbornice

Prosim, da na kratko predstavite ŠGZ.

Gospodarska zbornica je samostojno, nepridobitno združenje pravnih in fizičnih oseb, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in se zaradi skupnih interesov združujejo. Naše delovno področje obsega zastopanje svojih članov, pripravo poslovnih delegacij in predstavitev doma in v tujini, seminarjev, konferenc in drugih promocijskih dogodkov, posredovanje informacij in izvajanje poslovnega svetovanja. Organiziramo izobraževalne seminarje, delavnice in tečaje o aktualni zakonodaji, človeških virih, prodaji in marketingu, odnosih z javnostmi, organizaciji dela, mednarodnem poslovanju, informatiki, tehnološkem razvoju in drugih aktualnih vsebinah, ki so prilagojene potrebam gospodarstva. Letno organiziramo običajno več kot 80 tovrstnih dogodkov, udeleži se jih več kot 3.000 udeleženk in udeležencev. Spodbujamo tudi inovativnost podjetij in posameznikov, že več kot desetletje podeljujemo priznanja inovativnosti v regiji.

V zbornici delujejo tudi regijski sveti, ki povezujejo strokovnjakinje in strokovnjake iz podravskih podjetij in drugih regijskih ustanov. Gre za obliko aktivnega vključevanja, katerega cilj je zastopanje in uveljavljanje skupnih interesov regijskega gospodarstva in oblikovanje skupnih stališč pri sprejemanju in spreminjanju zakonodaje. Regijski sveti so oblike neformalnega sodelovanja, odprti za vključitev vseh, ki lahko s svojim znanjem in pripravljenostjo prispevajo k skupnemu dobremu.

• RS za razvoj človeških virov in zaposlovanja
• RS za davčno in finančno področje
• RS poslovnih žensk in podjetnic
• RS za energetsko področje
  RS malih hotelirjev
• RS izvajalcev čezmejnih storitev

Naše izhodišče je torej z mnogimi dejavnostmi in v sodelovanju z različnimi partnerji ustvarjati pozitiven odnos do podjetnosti in podjetništva ter s tem omogočati gospodarstvu naklonjeno okolje, ki bo hkrati spodbujalo uravnotežen in trajnosten razvoj ter ustvarjalo okoliščine in priložnosti za uspešno delo v podjetjih.

Kdo so vaši člani? Katere ugodnosti jim omogoča članstvo?

Člani so podjetja in druge ustanove (na primer Univerza Maribor) iz regije. Članstvo v zbornici zagotavlja članom informacije, poslovna srečanja in različne ugodnosti: z InfoPiko omogočamo brezplačno svetovanje na raznih področjih od finančno-davčnega, delovnopravnega, pravnega do informacij o možnostih pridobitve nepovratnih sredstev, aktualnih razpisih in podobno. Izdajamo tudi javne listine (zvezki ATA (»ATA Carnet«), potrdila o poreklu blaga (»Certificate of Origin«), članom in nečlanom oddajamo poslovne prostore s popustom in tako je tudi pri vseh drugih naših dejavnostih: nekatere so za člane popolnoma brezplačne, pri nekaterih pa imajo popust.

Ali trenutno pripravljate večje novosti ali projekte?

Novosti in projekti se dogajajo nenehno, saj naš čas zahteva hitro odzivanje na dogajanje v družbi. Eno takih področij je skrb za zaposlene, njihovo zdravje, varstvo pri delu in duševno zdravje s poudarkom na starejših zaposlenih. Zbornica je v sodelovanju s svojimi partnerji pridobila več projektov, ki jih sofinancirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Evropski socialni sklad in omogočajo podjetjem, vključenim v projekt, pridobivati informacije, znanja in konkretno pomoč za zaposlene.

Pomemben projekt, ki teče in je prinesel drugačen pristop k povezovanju gospodarstva, raziskovalnih organizacij in drugih relevantnih razvojnih deležnikov, je SRIP – strateško razvojno inovacijsko partnerstvo Mreže za prehod v krožno gospodarstvo. Krožno gospodarstvo je tudi zaradi tega projekta postalo realnost v našem okolju in hkrati usmeritev za prihodnost.

Kako vidite razvoj gospodarstva v regiji? Kje so še možnosti za izboljšavo?

Regijsko gospodarstvo, in to dokazujejo tudi podatki, je trenutno v dobri kondiciji, večina podjetij izkazuje stabilno poslovanje in rast, podatki o prihodkih, prometu, dobičku in podobnih pokazateljih poslovanja so dobri. Neto dodana vrednost na zaposlenega je bila v regiji leta 2018 34.832 EUR in je bila za 2 % višja kot leta 2017. Znano je, da je Štajerska izvozno usmerjena regija, to potrjuje podatek, da je ustvarila 4,061 mio EUR prihodkov na tujih trgih, kar je 9-odstotno povišanje glede na preteklo leto. Spodbudni so tudi podatki o poslovanju samostojnih podjetnikov, ki so pozitivni poslovni izid v primerjavi s predhodnim letom izboljšali za 15 %.

Možnosti za izboljšave pa so vedno in povsod. Predvsem bi tu opozorila na nujnost vlaganja v razvoj in investicije, povezane z njim, kar je za regijo izjemno pomembno in dolgoročno edino lahko zagotovi stabilnost poslovanja in kakovostna delovna mesta. Korak naprej bo morala regija narediti tudi pri infrastrukturni opremljenosti (železnica, potrebujemo odločitev v zvezi z letališčem), krepitev in povečanje opremljenosti posameznih poslovnih con.

Kako pomembne so obrtne cone, kot je Cona Tezno?

Poslovne cone so za razvoj gospodarstva in urejenega prostora za podjetniško dejavnost izjemnega pomena. Žal v Sloveniji nimamo zares močnih in velikih poslovnih con, večinoma so manjše lokacije, bolj ali manj pomanjkljivo opremljene in večinoma v prostorih brez ideje in strateške usmeritve. Po naših podatkih imamo v Podravju okoli 50 poslovnih con, kar pa ne pomeni, da vse tudi delujejo.

Cona Tezno je izjema, je prostorsko obsežna, odlično logistično postavljena, v njej je veliko podjetij, ima številne možnosti za širitev, povpraševanje in ponudbo. Žal pa niti na Štajerskem niti v Sloveniji ni veliko takih poslovnih con.

Ob tem dodajam, da ne smemo prezreti delčka krivde, zaradi katere regija ne poskrbi za več urejenih poslovnih con, ki bi manjšim, predvsem pa nastajajočim podjetjem ponudila urejeno poslovno okolje, bazično infrastrukturo in mreženje. Na drugi strani pa bi morale prav urejene poslovne cone večjim, domačim ali tujim investitorjem, ki bi želeli postaviti in zagnati proizvodno podjetje, ponuditi pripravljeno zemljišče za gradnjo in določeno namembnost ter vse, kar seveda spada zraven. Slovenija trenutno ne premore poslovne cone, ki bi bila večja od 100 ha in sposobna ponuditi urejen prostor večjemu tujemu ali domačemu vlagatelju. Na eni strani torej obstaja zanimanje podjetnikov, ki bi radi gradili in investirali na ustreznem in urejenem zemljišču, na drugi strani pa imamo veliko nepovezanih majhnih občinskih poslovnih con, ki so slabo opremljene, njihova ponudba je skromna in skoraj niso vodene.

Kakšen je potencial gospodarstva v naši regiji v primerjavi z drugimi regijami in tujino?

Štajerska je bila in je še vedno izjemno prodorna in uveljavljena industrijska regija z dolgoletno industrijsko tradicijo, ki ne izgine kar tako, je del vrednostnega sistema ljudi in njihovega načina življenja. Res je, in o tem se veliko govori, da veliko ljudi iz naše regije odhaja na delo v Avstrijo, zelo veliko tudi v Ljubljano, kar pomeni, da imamo še veliko rezerv. Regija potrebuje investicije, ki bodo prinesle več delovnih mest, da ljudje ne bodo dnevno odhajali drugam na delo.

Hkrati je Štajerska izrazito izvozno usmerjena regija in izvozniki se ne pritožujejo, njihovi rezultati so dobri. V regiji je veliko zelo dobrih in prodornih podjetij in želimo si, da bi tako delala tudi v prihodnje. In ne spreglejmo, da je v regiji zelo veliko znanja, tudi specifičnega, imamo uveljavljeno univerzo, ki bi lahko bila v povezavi z gospodarstvom še pomembnejši sooblikovalec razvoja.

Potencial regijskega gospodarstva pa ni samo v regiji, temveč tudi v strategiji razvoja gospodarstva Slovenije, saj regija ni osamljen otok in gospodarstvo v njej se ne more razvijati brez usklajenega koncepta razvoja gospodarstva Slovenije in brez nekaterih nujnih sprememb, na katere v zbornici opozarjamo in upamo, da jih bo vlada izvedla. V mislih imam nekatere razbremenitve, da bodo naša podjetja konkurenčnejša kot podjetja v tujini.

Kje vidite še nadaljnji razvoj zbornice v prihodnosti?

Zbornica si bo prizadevala, da bo še naprej opravljala vse naloge, ki jih opravlja že zdaj, ne moremo pa ustvarjati delovnih mest; kakovostna delovna mesta, ki prinašajo dodano vrednost, lahko ustvarjajo podjetja. Veliko lahko storimo z opozarjanjem na potrebe gospodarstva in na to, katere spodbude potrebuje gospodarstvo. Predvsem je naša vloga povezovati, medsebojno obveščati in skupno nastopati, da bi lahko predstavljali potenciale regije in s tem pritegnili investicije. Takih povezovanj, sistematičnega nastopanja in sodelovanja podjetij je še vedno premalo. Čaka nas še veliko odgovornega dela.

Kako o včlanitvi v zbornico prepričati mlajše podjetnike?

Tisti podjetniki in podjetnice, ki razmišljajo o dolgoročnosti svojih podjetij, se morajo zavedati, da so sami veliko šibkejši in da bodo veliko težje prodrli na trge, kot če se bodo povezovali in iskali informacije in znanje v neki organizirani obliki. Ob včlanitvi ponujamo podjetjem posebne popuste in ugodnosti od oglaševanja na naši spletni strani in oglasa v reviji Gospodarski izzivi do predstavitev podjetja v slovenskem in angleškem jeziku na portalu www.business-podravje.eu.

Kaj menite o trenutnem povezovanju gospodarskih zbornic in lokalnih skupnosti? Kje so še možnosti za izboljšavo?

Štajerska gospodarska zbornica dela v regiji, kjer je 41 občin. Prizadevamo si sodelovati z njimi, včasih smo bolj, včasih manj uspešni. Lahko pa rečemo, da v situacijah, ki koristijo gospodarstvu in občini, najdemo skupni jezik in poiščemo marsikatero rešitev. Možnosti za izboljšave so vedno. Mogoče niso z njimi sprva vsi zadovoljni, navedem lahko nezadovoljstvo ob sodelovanju z mestno občino Maribor zaradi spremembe odloga o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki je zelo zmanjšalo stroške mnogih podjetij, v mestno blagajno pa je priteklo nekoliko manj sredstev. Toda občinske strukture se zavedajo, da je za njihovo delovanje in življenje ljudi najpomembnejše dobro delujoče gospodarstvo.