Podjetje Vamar sta leta 2001 ustanovila oče in sin. Radivoj Vasić je po propadu velikih mariborskih podjetij v zadnjih letih prejšnjega stoletja s svojim sinom Aleksandrom Markušem začel skoraj iz nič. Podjetje je začelo delovati na 80 m² najetih proizvodnih prostorov. Z voljo, znanjem, pogumom in nekaj zvestimi sodelavci sta začela graditi temelje današnjega podjetja. Danes se podjetje Vamar razprostira na 3.410 m² proizvodnih prostorov ter vključuje razrez in predobdelavo materiala, sestavo in varjenje, montažo, strojno obdelavo in antikorozijsko zaščito. Skupina Vamar predstavlja zanesljivega partnerja za proizvodnjo transportne tehnike, strojegradnje in hidromehanske opreme najvišje kakovosti. S postopnim in nenehnim razvojem ter s težnjo k popolnosti so dosegli zavidanja vredno raven v svoji panogi. Pogovarjali smo se z direktorjem Robertom Kolerjem.

 Je bilo podjetje že od začetka, od leta 2001, umeščeno v Cono Tezno kot nekakšna logična posledica, ker so strokovnjaki, ustanovitelji prihajali iz nekdanje tovarne TAM?

Podjetje Vamar je od samega začetka umeščeno v Cono Tezno. Ni pa bilo drugega razloga, kakor poiskati najprimernejši najemni prostor v tistem času. O dolgoročnem razvoju takrat še niso razmišljali, ker sta bila na začetku bistveni tipanje in spoznavanje trga. Uspešna zgodba, kot jo poznamo danes, je rezultat truda, dela in poguma očeta in sina, ki sta ustanovila podjetje, ter njunih najožjih sodelavcev. Podjetje ima danes 160 zaposlenih in veliko proizvodnjo. V Coni Tezno sta ustanovitelja videla poslovno priložnost in takrat našla vsa potrebna sredstva za razvoj svoje dejavnosti.

Če se ozrete na prehojenih 18 let, na kaj ste najbolj ponosni?

Najbolj ponosni smo na to, da nam je uspelo vzpostaviti podjetje, ki ima zdrave, trdne temelje. Prodrli smo na globalni trg, kar je izredno zahtevno. Pri nas proizvajamo transportno tehniko in jeklene konstrukcije ter smo strateški dobavitelj največjim proizvajalcem tovrstnih transportnih vozil na svetu.

Kako gledate na dejstvo, da v Coni Tezno deluje tudi vedno več podjetij, ki niso iz kovinsko-predelovalne panoge, in gre za veliko storitvenih podjetij?

Mi v vsakih okoliščinah najprej vidimo dodano vrednost. Zato se tudi tukaj ne omejujemo z razmišljanjem, da bi Cona Tezno morala biti izključno proizvodnega značaja. Če storitveno podjetje tukaj najde svojo perspektivo – zakaj ne? Raznolikost običajno daje sinergijske učinke. Znotraj Cone imamo kar nekaj izkušenj s povezovanjem, večinoma dobre, nekaj tudi slabših. Dobre izkušnje imamo predvsem v tem, da lahko znotraj Cone uporabljamo določene storitve, pri tem imam v mislih področje logistike. Veliko priložnosti pa vidimo na področju urejenosti celotne Cone, kot negativno ta trenutek ocenjujemo tudi preveliko razdrobljenost tega področja.

Kaj bi si torej najprej želeli urediti v Coni Tezno – podhod Ledina, razširiti in utrditi cestne povezave?

Na prvem mestu zagotovo cestno infrastrukturo, novo dušo in zagon bi dal, kot omenjate, tudi podhod pod železniško progo. Pri nas se ukvarjamo s prevozi večjih tovorov, za kar so ustrezne cestne povezave vitalnega pomena.

Kaj bi poudarili kot izrazito prednost delovanja v Coni Tezno?

Imamo dobro mikrolokacijo in ugodne možnosti sodelovanja z drugimi podjetji. Želim poudariti, da je tudi skupina sodelavcev, ki vodi in koordinira dejavnosti v Cono Tezno, zelo kooperativna. Vsi poskušamo živeti kot najboljši sosedje.

Vidite možnosti prostorske širitve v Coni, če bi to želeli?

Žal imamo zelo omejene možnosti širitve, ki si jo sicer želimo, vendar pa v tem trenutku tukaj ne vidimo realne možnosti za prostorski razvoj proizvodnih obratov.

Kako pridobivate nove strokovne kadre? Štipendirate dijake, študente? Od tega je dolgoročno odvisen celoten tehnološki in ekonomski razvoj podjetja. Kaj bi spremenili na tem področju, če bi imeli možnost?

Težave s kadri imajo v zadnjih letih vsa slovenska podjetja. Tukaj je treba razumeti dve nalogi, ki ju ima večina firm: najprej zagotoviti ustrezne strokovne kadre, nato pa jih tudi obdržati. Pri obeh je kar nekaj izzivov. Kar se tiče novih sodelavcev v proizvodnji, imamo izdelano notranje mentorstvo, v podjetje vabimo mlade ljudi, večinoma iz nekdanje Jugoslavije, ki jih v roku enega leta izobrazimo v tolikšni meri, da lahko nato v delovnem procesu samostojno funkcionirajo. Druga težava pa je te kadre obdržati, saj se moramo truditi biti cenovno konkurenčni. Na drugi strani pa želimo omogočiti delavcem urejeno in prijetno delovno okolje, ker se zavedamo, da plače ne moremo dvigovati v nebo. Zato veliko vlagamo v področje t. i. mehkih veščin in strokovnih izobraževanj. Organiziramo teambuildinge, piknike, uvedene imamo mesečne stimulacije in še nekaj drugih bonitet. Vsi ljudje, sodelavci želimo biti slišani, zato vedno poskušamo pristopiti k svojim ljudem, vzpostaviti dialog, jih poslušati in tudi slišati.

Zakaj ste se odločili za program ASI (Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile)? Kje vidite neposredno korist za svoje podjetje?

Mi smo proizvodno podjetje in ljudje, ki so vključeni v omenjeno izobraževanje, so bili bolj ali manj računalniško nepismeni, v preteklem letu pa smo začeli uvajati vedno več programskih orodij za vodenje proizvodnje, med drugim uvajamo elektronsko spremljanje porabe delovnih ur za posamezno proizvedeno enoto. Intenzivne poslovne stike imamo z nemškim trgom, veliko zaposlenih pa ni znalo niti besedice nemško. Veseli nas, da so sedaj starejši sodelavci, ki so vključeni v jezikovno izobraževanje, že sposobni osnovnega komuniciranja v nemščini. Znajo napisati e-sporočilo v nemškem jeziku, kar je nujno za nas. Dvigujemo raven svojih kompetenc kot podjetja, ne zgolj na področju proizvodnje, ampak tudi na področju komunikacije in sodobne digitalne tehnologije.

 

»Pri nas se ukvarjamo s prevozi večjih tovorov, za kar so ustrezne cestne povezave vitalnega pomena.«

»Vsi ljudje, sodelavci želimo biti slišani, zato vedno poskušamo pristopiti k svojim ljudem, vzpostaviti dialog, jih poslušati in tudi slišati.«