Delavski svet TAM-a je leta 1961 s sklepom in s potrebnimi akti ustanovil Inštitut za motorje in vozila pri TAM-u. Nastanek inštituta je zahteval izgradnjo zgradb za razvojno konstrukcijo, prototipno delavnico, laboratorij za preizkušanje motorjev in vozil ter metalografsko-fizikalni in kemični laboratorij. Lastno znanje in lastna tehnologija sta pripomogla k začetku proizvodnje terenskih vozil, za katero si je TAM prislužil plaketo tedanje Jugoslovanske ljudske armade, listino mesta Maribor in Red dela z rdečo zastavo od Josipa Broza Tita. Leta 1961 je s proizvodnega tekočega traku v TAM-u odpeljalo prvo vozilo, ki je bilo po konceptu in izvedbi projekta plod lastnega znanja strokovnjakov TAM-a. V tem času so v TAM-u šele zastavili izgradnjo inštitutske stavbe, v kateri so bile prepotrebne razvojne zmogljivosti za motorje in vozila. Inštitut za motorje in motorna vozila pri TAM-u je glede na veljavne predpise prinašal podjetju določene bonitete. Te pa je država kmalu ukinila, zato se je inštitut združil z matičnim podjetjem TAM.

Prvi avtomobil, ki so ga naredili v TAM-u, je bilo tovorno vozilo PIONIR, ki so ga pred tem uvažali iz Češke. Izdelovali so ga 15 let, v tem času pa so ga po lastnih načrtih še izboljšali. Leta 1957 je bila podpisana pogodba z zahodnonemško družbo KHD. Prvi motorji, proizvedeni v TAM-u po licenci KHD, so bili vrstni štirivaljniki F4L 514 in prva vozila, v katera so bili vgrajeni, so bila TAM 4500.

Leta 1961 je s proizvodnega tekočega traku v TAM-u odpeljalo prvo vozilo, ki je bilo po konceptu in izvedbi projekta plod lastnega znanja strokovnjakov TAM-a. To je bil kamionček TAM 2000, ki je imel nosilnost 2 t in pogonski vodnohlajeni motor po licenci Perkins, izdelan v IMR (Rakovica pri Beogradu), moči 61 KM. Osnovno vozilo in številne izvedenke, od kamionov do mini avtobusov, ki so jih potem razvili v razvojnem inštitutu TAM-a, so omogočili nenehno rast strokovnega kadra in potrebne samozavesti, ki je bila pogoj za poznejše odločitve o samostojnem razvoju najrazličnejših nadgradenj na licenčnih vozilih, še bolj pa avtobusov in predvsem povsem lastnega B-programa vozil v sedemdesetih letih.

Pomembno prelomnico v razvoju in proizvodnji vozil je pomenila dejavnost za postopno obnovo proizvodnega programa v letu 1976. Hkrati je podjetje razširilo program proizvodnje. S posodobitvami obstoječega pa je podjetje načrtovalo še razširitev proizvodnega programa tudi na težka vozila. Razvili so celostno paleto lahkih, srednjih in težkih vozil.

Napredek podjetja TAM je bil neposredno povezan z raziskavami in razvojem. Razvojno-raziskovalna dejavnost pa je bila osnovno gibalo dogodkov in akcij na vseh področjih. Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je TAM-ov razvojno-raziskovalni potencial daleč presegal povprečne jugoslovanske in slovenske razmere ter se približeval podobnim podjetjem po svetu. Vlaganja v razvojno-raziskovalno dejavnost so v tem času znašala med 4 in 6 odstotki skupnega prihodka podjetja. TAM je raziskovalno sodeloval z univerzama v Ljubljani in Mariboru ter z večino jugoslovanskih tehničnih fakultet.

TAM-ov razvojno-raziskovalni sektor je obsegal celostne zmogljivosti, potrebne za razvoj proizvodov, kot so vozila in motorji. Sektor je obsegal dejavnosti od projektiranja, raziskovanja, konstruiranja in preizkušanja prototipov v procesu razvijanja izdelkov pa vse do enakih faz v procesu razvijanja proizvodnje oziroma tehnologije.

Na začetku devetdesetih let, tik pred dokončnim stečajem podjetja leta 1996, je razvojni oddelek že izdeloval študije o možnosti uporabe alternativnih pogonskih energij, predvsem za mestne in manjše avtobuse, pri čemer so predvidevali uporabo komprimiranega zemeljskega plina, dizel-elektro hibride in elektrobuse.

Zanimivost

V okviru programa terenskih vozil so v TAM-u v osemdesetih letih razvili tudi goseničarja za teptanje smučarskih prog (»ratrak« ali teptalnik snega). Izdelali so več kot deset vozil, ki pa s tujimi primerljivimi proizvodi niso bila cenovna konkurenčna.

TAM-USA

V poznih osemdesetih letih je TAM tržno nišo našel v izdelovanju šolskih avtobusov za ameriški trg. V ta namen je bilo ustanovljeno podjetje TAM-USA. Razvoj vozila je v celoti potekal v TAM-u kot projekt posebnega pomena. Izdelan je bil prototip, ki je prestal številne preizkušnje, vendar se je izkazal za predragega za ameriški trg. Šolski avtobus je po tehnični strani dokazal visoko usposobljenost tehničnih ekip v TAM-u, ne pa tudi tržno ciljane ekonomike.

Literatura:

1. Tovšak, S.: Šest desetletij od začetkov Tovarne avtomobilov Maribor. V: Tovarna avtomobilov Maribor. Maribor: Pokrajinski arhiv, 2007, str. 3–8.
   2. Prašnički, M.: Oris glavnih razvojnih mejnikov in proizvodov Tovarne avtomobilov Maribor. V: Tovarna avtomobilov Maribor. Maribor: Pokrajinski arhiv, 2007, str. 9–33.