5. novembra, 2019

Naj živi CONA

Po dolgotrajnem deževnem obdobju vstopamo v poletje, kot se za ta čas spodobi, z neusmiljeno sončno pripeko in slabšo sposobnostjo za miselne napore. Skratka, prišel je čas kislih kumaric. Zato v pričujoči uvodnik ne bom trpal aktualnih gospodarskih, t …

Piše: Gorazd Bende

Po dolgotrajnem deževnem obdobju vstopamo v poletje, kot se za ta čas spodobi, z neusmiljeno sončno pripeko in slabšo sposobnostjo za miselne napore. Skratka, prišel je čas kislih kumaric.

Zato v pričujoči uvodnik ne bom trpal aktualnih gospodarskih, tudi uspešnih dogodkov in kazalnikov,  ko v prvem polletju tega leta še plavamo na valu gospodarske rasti in vse še kar »leti«, razen naše letalske družbe AA, ki je vse bolj na tleh. Pa tudi o političnih, sindikalno-političnih preigravanjih ne bo tekla beseda, čeprav ne popuščajo. Da jim le ne bi še bolj popustila vlada! Niti besede več o tem, naj mi komunikacija s samim seboj zastane, kajti več kot vem o tem, manj tega potrebujem.

Tokratni uvodnik bi posvetil pomežiku v tisti pretekli čas, ki še ni postal zgodovina.

So življenja in usode, ne samo ljudi, tudi podjetij, ki jih ne dojamemo v vsej njihovi razsežnosti, prepletenosti in pomenu. Zato si ne drznemo pojasnjevati razlogov, ki so botrovali neslavnemu koncu našega TAM-a. Gotovo obstaja tudi temna stran zgodovine domačega avtomobilskega velikana, toda nismo želeli razčlenjevati erozije tega sistema oziroma se spopasti z njegovo preteklostjo.

Dovolili smo si le organizacijo prireditve, na kateri smo se vsaj bežno poklonili spominu TAM-a in še bolj obdobju po njegovem stečaju. Na zelo lepo sprejetem dogodku, nabitem s čustvi, smo se zaobljubili novim razvojnim korakom, širitvi Cone Tezno v prostoru in navzgor, novim tehnologijam, t. i. pametni Coni Tezno, in se simbolno poslovili od preteklosti. Izkazali smo spoštovanje in hvaležnost času, ki je bil trdna podlaga za zdajšnji položaj Cone Tezno, in ljudem, ki so verjeli, da vsak konec pomeni hkrati tudi nov začetek, ne poti  do dna. V veliko zadovoljstvo mi je , da v novo zgodbo nismo bili ne povabljeni ne pahnjeni, ampak smo si jo sami izbrali in usmerili.

Pravi začetek novega TAM-a, Cone Tezno, je bil spočet najbrž v naših prsih, saj so nas močno stiskali spomini na moč, živahnost, polnost življenja in delovnega vrveža v posameznem objektu in praznina ter moreča tišina, ki je pozneje zevala iz njega. Ja, tako je bilo, stiskanje v prsih in grlu, se spominjam.

Ne bom navajal dogodkov, ljudi, protagonistov nove podobe naše cone. Posameznik je le kolesce, zbir enkratnih, tudi unikatnih korakov, ki postanejo metodološki pristop, sistem preobrazbe.  No, to pa je že zadeva, na katero smo lahko ponosni, če se lahko v našem skupnem imenu malo samovšečno izrazim. Ne ploskamo sebi, ker z zdajšnjim stanjem nikakor nismo zadovoljni, saj še vedno pomeni ploskanje z eno roko.

Pomembneje je, zakaj se je, ko je TAM klecnil, vse skupaj začelo drugače. Vedno je dana izbira. Ali sprejeti novo dejstvo, spremeniti sebe ali storiti nič, se sprijazniti z morečim nadaljevanjem propadle preteklosti, se vdati kolektivnemu porazu ali se odločiti za težjo pot, na glavo postaviti neperspektivno podobo in se predati mukotrpnim spremembam. Spodbudno pa je, če so zbrani ljudje, ki delo sprejemajo kot zanimivo dogodivščino.

Ko je prenehal poslovati TAM, je bila na vidiku smrt te lokacije. Pa smo ji zagodli. Proizvodni prostori, kjer ponovno brbota življenje ljudi in strojev, nas sprejemajo s širokim nasmehom. Naj živi Cona Tezno in naj ji bo dana večja moč, kot jo imamo mi, ki jo soustvarjamo.