Vizija Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor je postati vodilna, združevalna in osrednja strokovna ter moralna avtoriteta s področja podpornega podjetniškega okolja v Podravju. V okviru zbornice je vsak član deležen enakopravne, strokovne in kakovostne obravnave. Namen združevanja obrtnikov in drugih podjetnikov s podobnimi interesi je ta, da člani zbornice lažje uresničujejo skupne cilje, ki izvirajo iz poslovanja. Kot zbornica dejavno sodelujejo pri izgradnji, izpopolnjevanju in vzpostavitvi sodobnega obrtno-zborničnega sistema v Republiki Sloveniji, s tem, da bo zbornici dano mesto enakopravnega sogovornika pri tovrstni obravnavi podjetniške problematike. Želijo sodelovati pri pripravi razvojnih podjetniških programov lokalnih oblasti, pripravi javnih razpisov za podjetništvo in tudi sami zakonodaji.

Več o tem nam je povedala Leonida Polajnar, direktorica zbornice.

»Naša želja je, da bi se naši člani z našo strokovno pomočjo počutili varno, da bi imeli dostop do vseh za njih potrebnih informacij s področja pogojev poslovanja, kakovostnega svetovanja in optimizacije poslovanja. To pa je mogoče doseči zgolj z ozaveščanjem in izobraževanjem članov. Naš slogan je “Naša moč so naši člani!” Predsednik zbornice je Aleš Pulko, ki vodi upravni odbor. Jaz vodim strokovno službo, ki skrbi predvsem za strokovno podporo članom in izvajanje javnih pooblastil. Skupaj nas je šest zaposlenih, ki opravljamo dela in naloge za zagotavljanje nemotenega delovanja zbornice, njenih organov, sekcij in za zagotavljanje sodelovanja z zunanjimi institucijami.«

………………………..…………………………………………………………………………………………………….

Vodijo naslednje postopke obrtnega registra:

• izdajo odločbe o obrtnem dovoljenju in reprezentativnega obrtnega dovoljenja;
• izdajo odločbe o spremembah in dopolnitvah obrtnega dovoljenja in reprezentativnega obrtnega dovoljenja (sprememba obrtne dejavnosti, registracija novih dejavnosti, sprememba sedeža);
• izdajo odločbe o dovolitvi začasne prekinitve opravljanja obrtne dejavnosti;
• vpis v obrtni register (na podlagi Uredbe o obrtnih dejavnostih in liste obrtnih dejavnosti);
• odjavo iz obrtnega registra;
• posredovanje evropskih potrdil;
• vpis v imenik vodij del.

 Ob tem izvajajo še:

• vodenje obrtnega registra kot centralne informacijske baze;
• izdajo izpiskov iz obrtnega registra;
• prijave, odjave in spremembe oseb v obvezno socialno zavarovanje;
• podelitev pooblastil za procesna dejanja v postopku SPOT REGISTRACIJA;
• izdajo zgodovinskih izpiskov iz obrtnega registra;
• posredovanje izpiskov iz arhivske baze obrtnega registra.

…………………………………………………………………………………………………………………………

Koliko članov imate trenutno in zakaj se podjetjem splača, da postanejo vaši člani? Kaj jim nudite?

»Trenutno ima mariborska zbornica, ki pokriva šest občin v Podravju (Maribor, Duplek, Miklavž na Dravskem polju, Starše, Hoče Slivnica, Rače, Fram), okoli 1.300 članov, vendar številka čez leto niha. Razlogov je seveda lahko več, tudi, ko podjetje nima naslednika ali pa preprosto nima več možnosti poslovanja. V takšnih primerih se podjetjem res splača biti član naše zbornice, saj poleg vseh navedenih nalog zbornice izvajamo svetovanja na področju prenosa lastništva na znane naslednike, ki ni nujno, da so družinski člani, ali pa vpis na spletno platformo za prodajo podjetja na nacionalni ali transnacionalni ravni. Veliko storitev nudimo članom tudi na področju internacionalizacije. Vstop na tuje trge je lahko tudi vzvod, da podjetje najde nove trge oziroma poslovne partnerje. Članom nudimo tudi individualna svetovanja na področju financ, delovno-pravne zakonodaje, branžne zakonodaje, pravne in še bi lahko naštevali. Spremljamo pa tudi spremembe aktualne zakonodaje in pripravljamo izobraževanja v sodelovanju s priznanimi strokovnjaki, kot je bilo na primer v preteklem letu izobraževanje o zakonu o varovanju osebnih podatkov in novem gradbenem zakonu, ki močno posega v vso gradbeno operativo tudi na področju ureditve vpisa v imenik vodij del.«

Kako delujejo sekcije znotraj zbornice?

»Strokovna znanja in argumenti posamezne obrtne panoge, ki jih predstavljajo strokovne sekcije, postajajo vse bolj pomemben dejavnik v pogovorih med partnerji v socialnem dialogu, ki je temelj za napredek in zaščito državnih ter tudi lokalnih interesov v času globalizacije. Prav zaradi krepitve pomena stroke je možno ustvarjati ugodno gospodarsko okolje, kar pomeni tudi dodatno zaposlovati, povečevati družbeno blaginjo in krepiti ugled obrti v vseh okoljih. S povezanostjo v strokovnih sekcijah člani ne le opozarjajo na posebne težave posameznih panog, ampak predlagajo tudi rešitve in se za njihovo uveljavitev usklajujejo z različnimi sogovorniki. Cilj strokovnih sekcij je biti blizu članstvu, čim hitreje prepoznati njegove potrebe in zagotoviti njihovo uveljavitev. Strokovne sekcije vodijo pomembne dejavnosti tudi na področju izobraževanja, kjer dejavno sodelujejo pri pripravah izobraževalnih programov, tako na srednjem poklicnem, rednem strokovnem kot tudi višjem strokovnem izobraževanju.

……………………………..…………………………………………………………………………………………………

Na zbornici deluje 16 strokovnih sekcij:

AVTOSERVISERJI, KOVINARJI, SEKCIJA ZA PROMET, SEKCIJA LESNIH STROK, SEKCIJA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM, FRIZERJI IN KOZMETIKI, GRADBINCI, SEKCIJA CVETLIČARJEV IN VRTNARJEV, SEKCIJA TEKSTILCEV, SEKCIJA ELEKTRO DEJAVNOSTI, ELEKTRONIKI IN MEHATRONIKI, KROVCI IN KLEPARJI, SEKCIJA FOTOGRAFSKE, GRAFIČNE IN MEDIJSKE DEJAVNOSTI, SEKCIJA INŠTALATERJEV-ENERGETIKOV in SEKCIJA OPTIKOV.

……………………………….……………………………………………………………………………………….

Kako vidite razvoj gospodarstva v regiji, kaj se vam zdi dobro, kje pa vidite, da imamo še priložnosti za izboljšavo?

Gospodarstvo v naši regiji temelji na mikro, malih in srednjih podjetjih. Ta podjetja predstavljajo 96 % vseh podjetij, ki so registrirana na območju Podravja. Možnosti za izboljšavo vedno obstajajo, tukaj pa je treba zgraditi v regiji še boljšo podjetniško klimo. Veliko težavo sedaj predstavlja pomanjkanje kvalificiranega kadra za hitro rastoča podjetja oziroma panoge: kovinarstvo, gradbeništvo, lesarstvo in še bi lahko naštevali. Veliko pa lahko storijo tudi občine s pravilnimi in primernimi spodbudami, kot je na primer »de-minimus«, ki omogoča pridobitev nepovratnih sredstev za nakup opreme, vezane na glavno dejavnost. V preteklih dveh letih se je ta spodbuda pokazala za zelo koristno.

Kakšen je potencial gospodarstva v naši regiji v primerjavi z drugimi regijami, morda v primerjavi s tujino?

Podala bom izključno svoje mnenje na osnovi 12-letnega dela na zbornici, kjer sem spremljala delo strokovnih sekcij, napredke panog, ohranjanja tradicij ter razvoj na področju turizma in kulinarike in lahko bi naštevala še več. Prednosti so ne samo v fleksibilnosti ter izjemno močni prirednosti regije, v kateri živimo in ustvarjamo, ampak tudi v izjemno močni volji za obstanek in ustvarjanje. Generacija, ki prihaja za nami, ima močen potencial na razvoju proizvodov z visoko dodano vrednostjo. Izjemno se krepijo področja elektrotehnike in računalništva. Tehnične šole, ki sledijo razvoju, se v zadnjih dveh letih lahko pohvalijo z večjim vpisom. Letos so na nekaterih šolah morali omejiti število vpisnih mest. Veliko potenciala je še tudi v turizmu, naša regija je poznana po gostoljubju in dobri kulinariki. S povečanim turističnim potencialom lahko tukaj pridobi celotno gospodarstvo regije. Tujina nam je lahko primer dobre prakse. Nam je tukaj bližje sosednja Avstrija, bolj kot Hrvaška ali Italija.

Koliko znamo z roko v roki sodelovati lokalna skupnost, zbornice, podjetja? Kaj bi vi predlagali, da bi to še izboljšali?

»Na področju javnih razpisov, ki so za nekatera podjetja glavni vir prihodkov, bi bil potreben skupen pristop, ki bi podjetjem olajšal prijavo, usposobiti bi bilo treba tiste, ki pripravljajo javne razpise, izvesti tudi kakšne skupne seminarje za podjetja, ki bi se želela prijaviti. Enako bi bilo treba urediti področje povabil k oddaji ponudb manjših vrednosti. Občine, zbornice, poklicne šole, medpodjetniški izobraževalni centri, višje zasebne strokovne šole, zavodi in še bi lahko naštevala, bi morali imeti skupno strategijo, kako ustvariti celovit in učinkovit servis gospodarstvu, šolstvu in turizmu.

Kakšen potencial predstavljajo poslovne cone, kot je denimo Cona Tezno?

»Obrtne cone so predvsem primer dobrih praks povezovanja podjetij na skupni večji lokaciji in skupna skrb za infrastrukturo, pogoje za delo in razvoj. V Mariboru je kar nekaj takšnih con, vendar po odzivih podjetij je Cona Tezno izredno dobro organizirana. Težav je manj kot v drugih conah, vsaj kar se tiče ureditve cest znotraj con in drugih komunalno-oskrbovalnih storitev. Zbornica s conami sodeluje predvsem prek svojih članov. Pri Coni Tezno pa sodelujemo tudi pri skupnih dejavnostih obveščanja o pomembnih dogodkih, ki so zanimivi za podjetja. En izmed takšnih so poslovne delegacije doma in v tujini.

Kaj so naslednji veliki projekti, ki jih pripravljate in jih že lahko poudarite?

»Kot zbornica že več kot tri leta sodelujemo pri pomembnem evropskem projektu na področju prenosa lastništva podjetij. Države partnerice imajo bogate izkušnje na tem področju in te dobre prakse že uspešno gradimo kot pilotne primere prav v naši regiji. Tako sta bila tako uspešen projekt kot tudi naše sodelovanje zaznana in dobro sprejeta še za nadaljevanje, saj smo bili izbrani med 155 vlogami med 33 potrjenimi za alpski prostor. V prihodnosti je naš cilj, da postanemo vstopna točka za vse podjetnike, ki želijo uspešna podjetja prodati iz različnih razlogov. Naša svetovalna mreža, ki smo jo gradili in jo še bomo, pa bo nudila individualna svetovanja na vseh segmentih. Na zbornici se dnevno srečujemo z obrtniki in podjetniki, ki imajo na eni strani dovolj dela, dobrih poslovnih idej in želijo razvoj, rast svojega podjetja, predstavitve v lokalnem okolju, nekatere pa mika tudi tujina. Velikokrat pa se na nas obrnejo po pomoč mladi, ki si želijo prvič poskusiti samostojno podjetniško pot. Poslanstvo zbornice je prav takšna vstopna točka, kjer so na razpolago vse informacije, tako na področju pomoči pri poslovanju kakor tudi prve informacije, kako začeti. Vabimo vas k ogledu naše spletne strani www.ooz-maribor.si, lahko pa nas tudi obiščete na sedežu zbornice.