V Coni Tezno deluje, ob proizvodnih, tudi veliko storitvenih podjetij. Eno izmed tistih, ki tukaj deluje že od začetka, je podjetje MIPS programska oprema d. o. o. Pogovarjali smo se z direktorjem Darkom Delićem.

Kdaj in zakaj ste se kot storitveno podjetje odločili za poslovne prostore v Coni Tezno? To je bilo bolj ali manj naključje. Po stečaju TAM-a so na njegovem pogorišču nastala nova podjetja, ki so bila nasledniki TAM-a. Takrat smo razvijali programsko opremo za nekaj od teh podjetij. Ko se je ustanavljal konzorcij podjetij za nakup TAM-a v stečaju, smo se mu priključili. Po uspešnem nakupu smo člani konzorcija ustanovili Zavod PPC Tezno, katerega poglavitna naloga je bila skrbeti za obstoječo infrastrukturo in nadaljnji razvoj cone.

V Coni deluje vedno več storitvenih podjetij, čeprav se zdi, da zaradi industrijskega izročila nekdanje Tovarne avtomobilov Maribor, ki je delovala na tem področju, prevladujejo podjetja kovinsko-predelovalnega sektorja. Katere sinergijske učinke bi poudarili, ko razmišljate o povezovanju storitvenih in proizvodnih podjetij Cone Tezno? Cona je odprta za vse dejavnosti. Storitvene dejavnosti so predvsem v upravnih zgradbah starega TAM-a in seveda v novogradnjah v coni. Mislim, da nam pestrost dejavnosti lahko samo koristi, saj se dopolnjujemo. Bližina in osebni stiki pa lahko medsebojno sodelovanje še okrepijo. Ena od nalog zavoda je tudi krepitev teh sinergijskih učinkov in priznati je treba, da se tej nalogi ekipa Zavoda PPC Tezno zelo posveča.

Vi ste član Sveta Zavoda PPC Tezno. S katerimi izzivi se bo morala spopasti Cona Tezno v prihodnje? Bodo v ospredju infrastrukturni projekti, povezani s prenovo cest, težko pričakovanim novim podvozom Ledina na jugozahodnem delu cone ali kaj tretjega? Glavna naloga cone sta krepitev položaja cone v našem gospodarskem prostoru in ustvarjanje prijaznega podjetniškega okolja tako za podjetja, ki so že v coni, kakor tudi za tista, ki jih želimo v cono privabiti. Da bi to zagotovili, je treba vlagati tako v vzdrževanje infrastrukture, to pomeni vodovodno, prometno, kanalizacijsko, komunikacijsko in električno omrežje, kakor tudi v izgradnjo novih infrastrukturnih projektov. Omenjeni podvoz Ledina bo, po mojem mnenju, imel velik vpliv na razvoj cone, saj bo bistveno pripomogel k težko pričakovani varni, predvsem pa pretočni cestni povezavi na omenjeni strani cone. Ocenjena vrednost te investicije znaša 6,5 milijona EUR in naj bi bila zaključena najkasneje v letu 2022.

Osebna izkaznica podjetja MIPS programska oprema d. o. o.

• Ustanovljeno leta 1997
• Direktor Darko Delić, prokurist Domen Verber
• Število zaposlenih: 10
• Dejavnost podjetja: ustanovljeno je bilo z namenom razvijanja sodobne aplikativne programske opreme, ki bi uporabnikom omogočala maksimalno avtomatizacijo dela in zadovoljitev potreb po informacijah. Širok spekter ustrezno izobraženih kadrov z veliko izkušnjami pri razvoju različnih informacijskih sistemov jim omogoča, da svojim strankam zagotavljajo kakovostno in hitro izvedbo še tako obsežnih projektov. V podjetju nenehno spremljajo razvoj novih tehnologij ter skrbijo za sprotno spoznavanje in obvladovanje novitet ter njihovo aplikacijo v programsko opremo.

Kje vidite največji razvojni potencial Cone Tezno, glede na to, da bo bržkone še nekaj časa največje zaključeno industrijsko področje v Mariboru in okolici? Cona bi morala postati območje, ki bi ga sestavljala podjetja z visoko dodano vrednostjo, za kar pa je potrebno ogromno znanja. Zato pozdravljam dejavnosti, ki jih ima cona na področju povezovanja z raziskovalnimi institucijami in Univerzo v Mariboru.

Če se vrnemo na področje delovanja vašega podjetja – s kakšnimi projekti ste se v preteklem obdobju največ ukvarjali? V podjetju smo se ukvarjali z izgradnjo informacijskih sistemov za naročnike v različnih dejavnostih. Naši naročniki so bili s področja bančništva, zavarovalništva, prevoza potnikov, proizvodnje, izobraževanja, varovanja in številnih drugih. Za večino teh naročnikov smo razvijali programsko opremo po njihovih zahtevah, t. i. ‘custom made’. Za tovrstne produkte se stranke odločajo takrat, ko želijo imeti programsko opremo prilagojeno lastnim poslovnim procesom. Ker je v te rešitve običajno vključena vizija vodstva, lahko bistveno bolj vplivajo na povečanje produktivnosti, kot bi v primeru aplikacije nekega univerzalnega produkta.

In česa se trenutno lotevate pri vas? Trenutno zaključujemo zanimiv projekt za podjetje, ki se ukvarja z varovanjem. Poudaril bi, da projekt vključuje informacijsko podporo delu servisa, in sicer skozi vse faze procesa. Tako zajema klicni center za zajem naročil za servis, razporejanje serviserjev, definicijo potreb materiala in naročanje, evidentiranje podatkov o opravljenih storitvah in na koncu obračun storitev. Zajem podatkov na terenu se izvaja na mobilnih napravah.

Kaj bi poudarili kot vašo izrazito konkurenčno prednost? Naša glavna konkurenčna prednost je v načinu izvajanja naših projektov. Že v zgodnji fazi razvoja poskušamo v maksimalni meri vključiti prihodnje uporabnike. V ta namen uporabljamo metodo prototipiranja, pri kateri uporabnik relativno hitro dobi predstavo o tem, kako bo njegov informacijski sistem deloval in lahko že v zgodnji fazi poda povratne informacije. Tako nastali produkti niso le skupek aplikacij, ki rešujejo parcialne težave, temveč integrirana programska rešitev, ki podpira celoten vidik informacijskih potreb podjetja in združuje potrebe vseh oddelkov in funkcij podjetja v enoten računalniški sistem.

Kako pa po navadi poteka izgradnja informacijskega sistema? Pristop se praviloma razlikuje od naročnika do naročnika. V grobem bi lahko razmejili štiri faze. V prvi fazi izdelamo specifikacijo zahtev, v kateri definiramo potrebe naročnika, si ustvarimo celovito sliko podjetja, njihovih procesov in vizije vodstva. V drugi fazi preverimo, kaj lahko rešujemo z obstoječimi rešitvami in katere nove module bo morda treba razviti. Naslednja faza sta prilagoditev obstoječih modulov in razvoj novih modulov. Zadnja faza pa sta uvajanje uporabnikov za delo z novim informacijskim sistemom in začetek njegove uporabe. Vendar je pri večjih informacijskih sistemih predaja v uporabo običajno sukcesivna, saj na ta način uporabniki lažje prebrodijo začetne težave uvajanja novosti pri njihovem procesu dela, pa tudi poslovni proces je tako manj moten.