Pogovor z županom Mestne občine Maribor Sašo Arsenovičem

Za začetek pogovora – se strinjate, da je bilo vaše uspešno, javno prepoznano delovanje v gostinstvu, trgovini in turizmu pravzaprav ključno za izkazano zaupanje v prvem krogu in končno zmago na lokalnih volitvah? H kandidaturi me je spodbudila počasna realizacija projektov v preteklosti, kar vidim kot zdrav pritisk na pričakovane rezultate sebe in svoje ekipe. Nekaj projektov bo vidnih že letos, je pa seveda županovanje zame novo okolje, katerega delovanje je drugačno kot tisto v zasebnem sektorju. V zasebnem sektorju je delovanje nedvomno lahko hitrejše, a sem kljub temu prepričan, da bodo občani Maribora kmalu začutili pozitivne spremembe.

Kakšni so občutki ob tem, da občani in gospodarstveniki od vas, ki ste izkušeni v podjetniškem okolju, pričakujejo hiter in odločen preboj v mestu ravno na tem področju? Mestna uprava je kot javna družba velik sistem, tako da sem se v prvem mesecu svojega županovanja predvsem bolj poglobljeno spoznaval z njenim delovanjem. Trenutno se trudimo, da bi kar najboljše izkoristili že predvidena evropska sredstva.

Javnost je, glede na sestavo vaše ekipe podžupanov in najtesnejših sodelavcev, dobila vtis, da boste vse napore vložili v komunalne izzive, ki jih v mestu ne manjka. Boste dali prednost urbanističnemu razvoju mesta in če, zakaj? Mislim, da imamo na tem področju največji zaostanek in da se doslej na tem ni dovolj delalo. Menim, da je bilo na tem področju že veliko zamujenega in verjamem, da je treba ujeti aktualni vlak. Prav tako so bila za ureditev tega že namenjena evropska kohezijska sredstva, ki jih, če zastavljeni projekti ne bodo izvedeni, ne bomo mogli izkoristiti. Pritisk je zelo velik, zato je tudi ekipa posvečena predvsem tem projektom.

Ali se obetajo spremembe na Uradu za gospodarske dejavnosti Mestne občine Maribor? Z vsemi uradi smo že začeli delati, vendar pa smo v fazi spoznavanja. Poleg že omenjenih projektov se največ ukvarjamo s proračunom, kajti na žalost smo v začasnem financiranju, kar onemogoča delo številnim segmentom. Urad za gospodarstvo je zgolj del celote, ki bi ga rad vodil bolj učinkovito, bolj proaktivno in v sodelovanju z drugimi službami. Za enkrat na Uradu za gospodarstvo ne načrtujemo večjih sprememb.

Za kateri segment gospodarstva bi stavili, da bo v nekaj letih bistven za to, da dobi Maribor mesto na zemljevidu srednje velikih, uspešnih in prepoznanih srednjeevropskih mest? Maribor ima zelo veliko različnih potencialov. Kot univerzitetno mesto si želimo razvijati produkte z veliko dodano vrednostjo, po drugi strani pa smo izjemno zeleno mesto, obdano s Pohorjem in Dravo. V tem segmentu verjamem, da je še velik turistični potencial, govorimo o ‘Pohorju 365’, torej Pohorju, ki privablja vsak dan v letu. Eden izmed ključnih projektov je ureditev športno-rekreacijskega obroča od Mariborskega otoka do Malečniškega mostu, ki bi bil tako kolesarska steza kot prostor za druženje in sprehod ob reki. S tem bi pri občanih radi poudarili občutek povezovanja z Dravo, za katero se včasih zdi, da je bolj ovira kot povezovalni člen. Ena izmed pomembnejših panog za razvoj Maribora se mi zagotovo zdi turizem, ki ga povezujem s športom, kulturo, kulinariko, urbanizmom. Želim si, da bi mesto postalo nekako ‘dolgoročno pomlajeno’ z razvojem gospodarstva in povezanih panog, kar verjamem, da bi prepričalo mlade, da bi si zaposlitev iskali v Mariboru, in infrastrukturo, ki jo ponuja, tako zanj kot za mlado družino. Ciljamo na proaktivno povezavo gospodarstva, univerze in turizma. Želim si, da bi čustva ob besedi Maribor pomenila več kot le nogomet, Zlata Lisica ali Borštnikovo srečanje in da bi ti prijetni občutki stalno živeli v nas, Mariborčanih, ki želimo tukaj živeti in ustvarjati. Cilj je torej vzporedno razvijati več panog, ki nudijo celovito infrastrukturo.

Mislite, da znamo v Mariboru razvijati sinergije ali je treba Mariborčane šele naučiti, da delamo drug z drugim, z roko v roki? Mislim, da smo občani našega mesta že v zgodovini dokazali, da imamo dovolj znanja, da znamo stopiti skupaj in se poistovetiti s svojim mestom. Potrebnega je mogoče le nekaj usmerjanja ljudi v bolj razvojno razmišljanje, v razmišljanje o našem Mariboru in naši skupni prihodnosti.

Veseli smo bili, ko ste v novembru minulega leta na poslovnem brunchu izkazali iskreno zanimanje za dogajanje in načrte v Coni Tezno. Kje vi osebno vidite možnosti razvoja naše Cone Tezno? Cono Tezno je predvsem treba urediti prometno in jo povezati z infrastrukturnimi projekti, ki so že v teku, predvsem cestni podvoz pod železniško progo – Ledina. Pogledati je treba, kaj je možno dokupiti iz zasebnega sektorja in narediti zamenjave z državo, da pridemo do smiselnih celot, in jih infrastrukturno opremiti.

Kakšne možnosti sodelovanja mestnih oblasti vidite na tem področju? Rad bi pohvalil vse, ki delujejo v Coni Tezno, da jim je uspelo zagotoviti tako dobro infrastrukturo, da v tej coni deluje tolikšno število podjetij. Cona Tezno je zagotovo postala gonilni motor gospodarskega razvoja Maribora, predvsem me veseli, da so v njej tudi številna tehnološka podjetja ter podjetja priznanih in velikih družb, tudi iz tujine. Seveda gre tukaj za obojestransko partnerstvo, torej mora Cona Tezno izraziti svoje interese, mi pa moramo na drugi strani to po prioritetah in v okviru finančnih zmožnosti urediti ter s tem zagotoviti nenehen razvoj Cone Tezno.

Gradbena dela za novi podvoz Ledina naj bi se začela prihodnje leto, leta 2021 pa bi že stekel promet na tem območju? Projekt, ki ga omenjate, je v teku in mislim, da je realno, da bi leta 2021 tukaj stekel predvideni promet.

Sporazum o sofinanciranju med Občino Maribor in Direkcijo RS za infrastrukturo je bil v minulem letu že podpisan. Ocenjena vrednost skupne investicije znaša 6,5 milijona evrov, delež MO Maribor pa 2,5 milijona evrov. Lahko jamčite, da bo MOM izpolnila finančne obveznosti, kot sledijo iz sporazuma? Proračun je seveda zahteven, ampak eno izmed vodil naše ekipe in mojih sodelavcev je, da bomo skušali vse projekte, kjer je zagotovljeno sofinanciranje ali države ali Evrope, prioritetno izpeljati prednostno.

Ste znotraj interesnega združenja s petnajstimi župani občin naše regije, s katerimi ste se pred tedni povezali, prevetrili tudi gospodarske možnosti sodelovanja in skupnega nastopa na trgih? Na srečanju z okoliškimi župani smo odprli teme, povezane z našim skupnim nastopom do države, ko gre za zadeve, ki nas povezujejo, kot sta komunala in infrastruktura. Radi bi nastopili celovito in uskladili našo časovno dinamiko in verjamem, da bomo kot skupina imeli večjo moč in težo ter prihranili čas tako ministrstvom kot nam samim. Želimo si, da bi prišli do posameznih ministrstev s celovito agendo o stvareh, ki nas povezujejo in združujejo. Drugi razlog tega srečanja je bila še vedno prešibka prepoznavnost posameznih občin in zato ideja o povezanosti v regijo Štajerska, kamor bi vključili vse občine na Štajerskem. S tem bi omogočili boljšo prepoznavnost regije kot celote, tako na področju turizma kot gospodarstva in drugih področij. Cilj sta boljša umestitev in prepoznavnost na svetovnem zemljevidu. Gre za povezanost skupnih interesov v regiji, ki jih lahko opazimo na dobrih praksah marsikje v tujini.

Za medije ste ob robu omenjenega srečanja izjavili, da ste si vsi zadali domače naloge v smislu povezovanja z državo, gre predvsem za infrastrukturne zadeve. Se bodo v teh načrtih lahko prepoznali tudi gospodarstvo in podjetniki? Kako, na kakšen način? Seveda je bil odziv pozitiven, tudi sam sem bil vesel takšnega odziva, moramo pa zadanim ciljem vztrajno slediti. Šele čas bo pokazal, koliko je resnično zanimanja za realizacijo takega povezovanja. Kar se tiče gospodarstva, menim, da je prav, da se v vsaki regiji denar vrača v lokalno okolje. Zavedati se moramo, da je treba v prvi vrsti pomagati podjetjem v regiji, če želimo, da se tukaj ohranijo in rastejo. Na ta način bomo skupaj močnejši.

Še verjamete, da ni prepozno za razvoj mariborskega letališča in regijskega logističnega centra, ki bi povezal dvotirno železnico, avtocesto, letališče ter gospodarske tokove v Coni Tezno in na celotnem območju okoliških občin? Menim, da je privilegij že dejstvo, da imamo letališče, je pa res, da je okrog nas veliko drugih letališč, v radiju 100 km, mislim, da kar štiri velika, kar predstavlja izjemno konkurenco. Mogoče je, razmišljam z vami, treba narediti kombinacijo logistično-turističnega povezovanja. Želim si, da bi se razvoj pomikal v smeri podaljšanja vzletno-pristajalne steze, če je to nekaj, kar lahko omogoči nadaljnji razvoj letališča in mu omogoči, da bo na trgu prišlo do pravih investitorjev. Na to temo imam načrtovanih kar nekaj sestankov, tako da bomo videli, kdo bo tukaj našel dovolj velik interes, da se loti tega projekta. Želim še dodati, da se zavedam vloge, ki jo ima Maribor v regiji kot največje mesto, od katerega se pričakuje, da bo proaktivno in vodilno tako v svoji vlogi razvoja mesta samega kot tudi celotne regije, pri čemer bo v podporo tudi sosednjim občinam. Vloge povezovanja se ne bojimo, ampak si jo želimo čim bolje izpolniti in biti čim bolj učinkoviti pri operativnem programu za prihodnjo perspektivo v obdobju 2021 do 2027. Za pridobitev teh sredstev se bo resnično pokazalo, koliko močni smo na tem območju skupaj v gospodarstvu, univerza, obrt in prebivalstvo, da bomo čim bolj pametno in učinkovito pridobili ta sredstva. Na nas pa je, da pripravimo vsebine, ki bodo to sploh omogočile in da bomo proaktivno sodelovali v vseh fazah priprav projektov.