Začelo se je 4. junija 1994 in od takrat so nedeljski dopoldnevi pri marsikom rezervirani za obisk bolšjega ali kramarskega sejma. Ideja za sejem se je razvila spontano. Na parkirnem prostoru so začeli zbirati in prodajati starine, v nekaj letih se je razširil in danes »bolšjak« ponuja obiskovalcem možnost prodaje in nakupa novih in starih izdelkov, sadik, sadja in zelenjave ter različnih domačih pridelkov. Iz sejma na parkirišču in kolesarnici je dogodek prerasel v veliko vsakotedensko prireditev z okoli 200 prodajalci in tisočimi obiskovalci. Bolšji sejem je na tej lokaciji v Sloveniji edinstven. Kot pravi oče tezenskega kramarskega sejma Milan Lovec, lahko bolšji sejem danes uvrščamo med pomembnejše gospodarsko-družbene prireditve, saj v zadnjih dveh letih beležijo precejšnji porast obiska. »Obiskujejo nas ljudje iz celotne Slovenije, prihajajo tudi iz sosednje Avstrije, nad čimer se ne pritožujejo niti prodajalci. »Bolšjak« pa nekaterim pomeni tudi druženje in srečevanje s prijatelji, znanci, ki se običajno dlje časa ne vidijo.