Čas je prepočasen za tiste, ki čakajo in prehiter za tiste, ki se bojijo. Tistemu, ki zna počakati, pa čas vse prinese. Cona Tezno je nastala na temeljih pogumnih posameznikov, ki so verjeli v nekaj večjega. Na ramenih tistih, ki so si upali razmišljati velikopotezno. Z delom tistih, ki niso obupali, temveč upali na boljši jutri.

Pa začnimo na začetku.
Na 75 hektarjih se aprila 1941 na Teznem začeli graditi nemško Tovarno letalskih motorjev. Sedež podjetja Flugmotorenwerke-Ostmark GmbH je bil na Dunaju. Gradnjo so vodili strokovnjaki iz nemškega rajha ter uporabili delavce iz Maribora in širše okolice, britanske in francoske vojne ujetnike ter prisilne delavce iz Ukrajine, Poljske in Češke. Hkrati so gradili tri proizvodne objekte, kurilnico, kuhinjo, stanovanjske barake za delavce in še električni daljnovod, priključek na železniško progo, kanalizacijo, cesto in vodovod. 14. aprila 1942 je inšpekcija za oboroževanje v Salzburgu tovarno razglasila za »varovani objekt« in jo uvrstila v najvišjo stopnjo varovanja. Julija 1944 je bilo zaposlenih 7.105 delavcev, od tega jih je bilo 4.278 vključenih v proizvodni program, preostali so sodelovali pri gradbenih delih. V tovarni so v letih 1941–1945 delali delavci 14 nacionalnosti: Britanci, Bolgari, Francozi, Grki, Italijani, Hrvati, Romuni, Srbi, Slovaki, Čehi, Ukrajinci, Madžari, Nemci in Slovenci. Tovarna letalskih motorjev je od januarja 1944 do marca 1945 doživela devet zavezniških bombnih napadov. Da ne bi bila ogrožena proizvodnja, so jeseni 1942 začeli snovati idejo o podzemnih rovih. Že na pomlad 1943 je bila gradnja pri koncu. Podzemni rovi se razpredajo na površini 8.512 m2 in so 15 m pod zemljo.

8. maja 1945 je tovarno zasedla osvobodilna vojska, upravljanje je prevzela enota slovenskega osvobodilnega gibanja. 31. decembra 1946 je jugoslovanska vlada sprejela dokument o preimenovanju Tovarne letalskih delov v Tovarno avtomobilov Maribor Tezno, ki sta ga podpisala Josip Broz Tito in minister za industrijo Boris Kidrič. Leta 1947 je bil potrjen logotip Tovarne Maribor Tezno s tremi krogi in peterokrako zvezdo v sredini, ki ga je oblikoval arhitekt Černigoj in je veljal do konca obstoja TAM-a. Sredi petdesetih let je imel TAM 3.414 delavcev, TAM je bil tudi edina tovrstna tovarna avtomobilov v Jugoslaviji, na svetu jih je bilo 14. Leta 1975 je podjetje sodelovalo z več kot 200 kooperanti. Leta 1986 je bilo v TAM-u proizvedeno 200.000. vozilo, v tovarni je bilo zaposlenih 8.175 oseb. Leta 1988 je TAM prizadela izguba naročil za JLA in jugoslovanski trg. 3. junija 1996 je bil razglašen stečaj TAM-a d. d.

Tukaj pa se začne pisati zgodba Cone Tezno. Dne 9. junija 1999 je Konzorcijsko pogodbo za nakup premoženja TAM-a podpisal takratni mariborski župan Boris Sovič, 22. junija 1999 pa v imenu Slovenske razvojne družbe še predsednik uprave dr. Bogdan Topič. S pogodbo je bil ustanovljen konzorcij s sedežem na Ptujski cesti 184 v Mariboru. Njegov namen sta bila združitev interesov fizičnih in pravnih oseb ter enoten nastop pri nakupu premoženja TAM-a. Cilj konzorcija pa je bil, da celotna industrijska cona Maribor Tezno zaživi kot proizvodno-obrtno-storitvena cona, kjer bodo urejeni lastništvo vseh prihodnjih lastnikov, infrastruktura, skupne površine ter urejen način upravljanja z njimi, ohranitev delovnih mest, revitalizacija proizvodnje in zmanjšanje brezposelnosti ter oživitev mariborskega in s tem posredno tudi slovenskega gospodarstva.
31 podpisnikov je nekaj dni kasneje podpisalo še Dodatek št. 1 h konzorcijski pogodbi, in sicer z namenom ureditve medsebojnih pravic in obveznosti ter zaradi razdelitve premoženja, ki je bilo kupljeno s kupno pogodbo oz. zaradi definiranja skupnega premoženja vseh članov konzorcija. Kot vodja konzorcija je bil določen Anton Čokl. Konzorcij je imel tudi svoj Svet konzorcija. Njegov predsednik je postal mag. Jože Protner, v tistem času tudi podžupan Mestne občine Maribor. Slovensko razvojno družbo je kot član Sveta Konzorcija zastopal Milan Cerar, BIS-MARK pa Silvo Podgoršek, RTI Robert Kogler in MPP družbo Gorazd Bende.
8. septembra 2000 se je v Poslovni register Republike Slovenije vpisalo ime Zavod poslovno proizvodna cona Tezno. Mag. Jože Protner je funkcijo predsednika Sveta Konzorcija zamenjal za funkcijo predsednika Sveta Zavoda PPC Tezno, ki jo vestno opravlja še danes. Prvi direktor Zavoda je bil Žarko Logar, vendar le za zelo kratek čas. Funkcijo je prevzel Anton Čokl in jo opravljal do 2. novembra 2004, ko je na mesto direktorja Zavoda poslovno proizvodna cona Tezno sedel Gorazd Bende, ki že 15 let uspešno krmari in pelje zgodbo Cone Tezno.

20 let je preteklo od takrat, ko so ljudje z vizijo začrtali zgodbo Cone Tezno. V petek, 31. maja 2019, smo v Zavodu PPC Tezno s slavnostno akademijo ta jubilej primerno obeležili. Akademija se je odvila pod naslovom Poklon preteklosti. Zavedamo se namreč, da brez dela v preteklosti danes v coni ne bi poslovalo 220 podjetij in ne bi tukaj dela našlo več kot 3.600 zaposlenih. Z uvodnim govorom je zbrane nagovoril mariborski župan Saša Arsenovič, ki je poudaril pomen Cone in številnih podjetij v njej za mesto in širše. Sam je ponudil roko podpore predvsem pri komunalnem urejanju cone, da se bo lahko še bolj razmahnila na širšem prostoru in razvojno v smeri novih tehnologij.
Mag. Robert Kogler, podpredsednik Sveta Zavoda, pa je kronološko nanizal veliko dejstev o nastanku in delovanju Konzorcija ter poudaril pomen prvega strumnega moža v ekipi, Toneta Čokla. Predsednik Sveta Zavoda od ustanovitve pa do današnjih dni, mag. Jože Protner, se je ob jasno izraženem prepričanju o nadaljnjem razvoju Cone spomnil njenega začetka, anekdote, kako je na prvi seji sveta Zavoda postal, zaradi kasnega prihoda na sejo, »po kazni«, njen predsednik …
Direktor Zavoda PPC Tezno Gorazd Bende pa je še posebej poudaril pomen in moč sodelovanja, povezovanja, ekipni duh, ki preveva Cono, ter povedal, da si bomo v Zavodu tudi v prihodnje prizadevali biti spodbujevalec razvoja in poslovnega povezovanja podjetij v coni, da bomo skrbeli za njeno promocijo in jo zastopali pred mestnimi oblastni in z mestom v širšem prostoru.
Lokaciji z bogato industrijsko dediščino smo tako vrnili košček stare slave. Vendar pa se tukaj ne bomo ustavili. Skupaj pletemo verigo, ki pa z leti postaja vedno močnejša in daljša. To 20-letnico označujemo kot mejnik in smo jo temu primerno obeležili.
Vendar se s tem v Coni Tezno ne spreminja nič. Še naprej bomo združevali, povezovali interese, cono razvijali tako infrastrukturno kot programsko. V Zavodu poslovno proizvodna cona Tezno si bomo še naprej prizadevali služiti interesom podjetij v Coni in jih razbremeniti tudi z na videz nepremagljivimi preprekami.